Blog

Matej pravi, da je moj blog precej oseben. Nekaj časa sem se spraševala ali je ta opazka pozitivna ali ne in danes jo jemljem kot nevtralno. Moj blog bi bil težko drugačen zato, ker je moj in ker je vse kar pišem pogled skozi moje oči. Že zato je osebno. Je pa res, da mogoče včasih pišem stvari, ki jih ljudje na bloge ne in ki res spadajo že v ožjo osebno intimo. To dela predvsem zato, ker se potem počutim bolje in ker se mi zaenkrat to pisanje še ne zdi tako osebno, da tega ne bi pisala. Vem, vse skupaj zveni zmedeno, ampak taka je tudi trenutna situacija v moji glavi.

Danes sva šli z Vesno na koncert Neishe, ki je bil tukaj v Domu kulture. Izvočenje je bilo slabo, ampak je bil koncert v splošnem dober. Koncertov v osnovi ne maram, ker je glasba preglasna in ker se mi zdi, da lahko skladbe enako dobro (ali še boljše) slišim na CDju. Ampak ta je bil tak majhen in intimen. Pa ne mislim komentirati samega koncerta. Moje misli so večkrat odplavale kam drugam. Predvsem mi je dala misliti tista Neishina izjava, ko je rekla, da je pogled z odra precej drugačen in da je, ko je bila stara 16 let stala pod odrom in žurala prav tukaj. In so se porodili spomini.
V času naših staršev se je ta stavba imenovala Kinodom in tja so hodili gledat otroške kino matineje. Smešno... Ko sem bila jaz mlajša, je stavba propadala. Je pa naš klub točno v tej dvorani uredil strelišče, kjer smo vsak večer trenirali. Nekje v kleti pa je igral nek band. Nikoli nisem bila na teh "koncertih" na katerih je bil Neisha, ampak predvidevam, da je govorila o teh časih. In tudi mi smo se imeli fino. Bili smo najboljši prijatelji in tam prebili vse svoje večere. Tam se odstreljala svojo prvo tekmo, na kateri sem nastrelila vsega skupaj 30 točk.:) Tam sem imela prijatelje, se resno zaljubila (in tudi odljubila), se naučila kaj je res pomembno v življenju. Potem so se občinski veljaki odločili, da dvorano predelajo in jo poimenujejo Dom kulture. Tam smo nato imeli (kot prva generacija naše osnovne šole) svojo valeto. In ja, bila je prelomnica. Danes tja hodimo na koncerte in gledališke predstave.

In ja, vsakič ko pridem se spomnim na tiste čase, ki so minili. In nikoli ne bom pozabila vseh teh lepih trenutkov, ki mi jih je dala ta dvorana.