Zdravniki v Švici

Zgodilo se je, da sem zbolela. Nič novega, nič nevarnega, le skrajno nadležno. Dobila sem nek infekt, ki se mi ponovi vsake toliko časa in ker je nadležno boleče in srbeče je obisk pri zdravniku močno zaželjen. Vsa saga se je začela v sredo. V četrtek zjutraj je šlo vse skupaj tako daleč, da nisem šla v službo. Prvič odkar sem začela z doktoratom (in pri nas so bili pozimi praktično vsi bolni vsaj nekaj dni). Kličem zdravnico, ki sem jo našla na internetu, mi povejo, da ne sprejemajo več novih pacientov. Dobim številno urgence, kjer mi lahko povejo kdo je dežurni zdravnik. Kličem Mischa, Mischa kliče na to številko, dobi številko dežurnega zdravnika, kliče dežurnega zdravnika, ki je na urgentni intervenciji. Predlagajo, da odidem kar v bolnico. Se odločim, da danes še ne odidem v bolnico. V petek sem morala iti v službo, ker celice pač ne poznajo bolezni. Popoldne sva se z Mischo tako odpravilo v bolnico. Na srečo je le-ta oddaljena le dobrih 5 min. Če bi bila sama, bi me takoj odpravili. Malo zaradi tega, ker ne govorim nemško, malo pa zato, ker nisem dovolj vztrajna pri birokratskih zadevah. Mischa pa se ni dal in tako sva čez 15 minut že sedela v čakalnici. O problemih z mojim zavarovanjem ne bom govorila. Nima smisla, bomo videli kako se bodo stvari razpletle. :P Potem sva čakala. In čakala ... 1 uro. 2 uri. 2 uri in pol... V čakalnici sta bili poleg mene le 2 osebi, kar me je delalo živčno. Razumem čakanje če je pred tabo kup ljudi. Po 3 urah sem končno prišla na vrsto. Ura je bila že čez 9 zvečer. Zdravnica je bila izredno prijazna. Specializantka v supergah. Moram reči, da se mi je dopadla. Vzela si je čas zame, se pogovorila z mano in se pogovarjala veš čas pregleda. Doma bi bila verjetno odpravljena v 10 minutah. Tu pa sem tudi jaz porabila dobro uro. Poklicala je svojo šefico, ker ni bila prepričana kaj mi je. Ampak tudi ta šefica ni imela kaj več idej. :P Tako da trenutno jemljem določena zdravila in če slučajno vzorci, ki so jih vzeli, pokažejo da je kaj drugega, me bodo poklicali. Na koncu sem celo dobila kontakte zdravnikov, ki še jemljejo paciente. Moram reči, da sem bila zelo zadovoljna s samim odnosom. Si pa ne predstavljam kako bi se stvar odvila če bi čez vse skupaj morala iti sama. Definitivno je jezik izrednega pomena.