je naslov ene od pesmi Katie Melua. Pesem sicer res govori o aknah, ampak v bistvu bistvo ni v tem. Smešno, kako se ljudje konstantno vrtimo v enih takih čudnih krogih z istim začetkom in podobnimi konci.
Na žalost obstajajo stvari v mojem življenju, ki se vračajo nazaj v takih krogih. In ena je sploh moreča. Sedaj se vrača z enakim začetkom kot pred kratkim. Jaz pa se sprašujem ali sem tokrat dovolj močna, da konec spremenim sebi v prid.
četrtek, 24. julij 2008
sreda, 16. julij 2008
Sonce, morje, poletje, POČITNICE!
Ja, končno... Tudi zame so se začele počitnice... Če smo natančni so se začele v sredo ob pol dveh popoldne, ko je profesor rekel: "A bi se midva zmenila za eno devetko?" Jaz pa: "Jaaa." Ne vem če je bila čisto zaslužena, ker sem prikazala dobro mero zmedenosti (tako kot ponavadi na ustnih izpitih) in tega, da si določenih stvari nisem dobro pogledala in so se nato stvari povezovale s čudnimi C atomi, aminske skupine pa so bile napisane na napačnih mestih... In kar naenkrat se je vez C-H začela dobro cepiti...:P No ja, mogoče je videl da trema in zmedenost delata svoje. In devetka je bila tisto kar sem si želela. Da odpravim še zadnji pogoj in grem lahko sedaj mirne vesti za nekaj časa na počitnice. Odklop!:)
Ja, po celem mesecu dela je kar čudno cel dan sedeti doma in delati nič. Dejansko delati nič in ne nič delati. Pa praktično prespati cel dan.:)
Morje je vedno bližje. Še 11 dni... Upam samo, da se ne bo ponavljalo vreme zadnji let in da bodo napovedi meteorologov držale: da bomo imeli obdobja boljšega in slabšega vremena, tako kot jih imamo že sedaj.
Danes sva z mami odšli še po nakupih v Ljubljano. Dobila sem nekaj stvari, ki sem jih rabila in seveda nekaj takih, ki jih sicer ne rabim, je pa vedno fino imeti nekaj novega.:) In kupila sem tudi nove kopalke, kar je svojevrstven dosežek, ker so to stvari, ki jih na svetu najbolj sovražim nakupovati. Sedaj upam, da sm za nekaj časa s tem zaključila.
Ja, po celem mesecu dela je kar čudno cel dan sedeti doma in delati nič. Dejansko delati nič in ne nič delati. Pa praktično prespati cel dan.:)
Morje je vedno bližje. Še 11 dni... Upam samo, da se ne bo ponavljalo vreme zadnji let in da bodo napovedi meteorologov držale: da bomo imeli obdobja boljšega in slabšega vremena, tako kot jih imamo že sedaj.
Danes sva z mami odšli še po nakupih v Ljubljano. Dobila sem nekaj stvari, ki sem jih rabila in seveda nekaj takih, ki jih sicer ne rabim, je pa vedno fino imeti nekaj novega.:) In kupila sem tudi nove kopalke, kar je svojevrstven dosežek, ker so to stvari, ki jih na svetu najbolj sovražim nakupovati. Sedaj upam, da sm za nekaj časa s tem zaključila.
sobota, 12. julij 2008
Urgenca
Priznam, spadam med bolj nerodne ljudi. Zakaj se človek ne bi udaril v omaro če se lahko? Zakaj ne bi spustil stopnice in se dobro prekotalil čez del preostalih stopnic? In nenazadnje, zakaj ne bi padel čez ograjo čez katero pleza? Ali pa: zakaj ne bi razbil steklene pipete če jo lahko?
No ja, ta moja nerodnost občasno konča na urgenci (ne vem zakaj mi to vedno uspe v petek popoldne?).
Tale blog ni namenjen govorjenju o moji nerodnosti (no, delno tudi, ker se mi zdi, da zna to ljudi zabavati), ampak predvsem zabavi, ki sem je bila deležna prejšnji vikend. Po napornem učenju za izpit in odpisanem izpitu v četrtek, je bil čas za sprostitev. In tako sva s sošolcem odšla na Bled... Vse lepo in prav, dokler se ena izmed potk ni končala pred hišo in ograjo. Nekako je bilo treba priti čez. Stopim, pridem na vrh, potem pa ne vem čisto točno kaj se je zgodilo, ampak nekako sem bila hitro na tleh. Rezultat: grda odrgnina na kolenu in boleča peta ter stopalo. Ker se je bolečina čez noč še rahlo stopnjevala, sva z očetom v soboto popoldne obiskala urgenco. Spet se je očitno nekaj zapletlo, ker so me dvakrat klicali na slikanje in ker sva spet na izvid čakala veliko dlje kot na samo obravnavo. In ko čakaš tako dolgo, se z nečim moraš zamotiti. Sama se ponavadi s tem, da poslušam pogovore ljudi okol sebe. In ja, nekaj izjav je bilo kar zabavnih.:)
Prva je bila pravzaprav moja... Že pred rentgenom so me spraševali s kolikšne višine sem padla. "Z metra in pol gospod." In potem pridem na rentgen in me vprašajo: "Ste mogoče noseči?" Saj vem, to morajo vprašati. Čeprav se mi zdi, da smo ženske med nosečnostjo precej zaščitniške in bi to že same povedale. In me je že imelo, da bi odgovorila: "Gospod, ali mislite, da bi noseča skakala z metra in pol visoke ograje??" No, na koncu sem se zadržala in rekla da ne in naj poslikajo.
Še bolj smešno je bilo vprašanje sestre nekemu gospodu, ki si je poškodoval ramo. Pride v ambulanto in pove kaj se je zgodilo. Sestra pa ga vpraša: "Se je to prvič zgodilo ali se vam to večkrat dogaja?" Ne, mislim, da ljudje zelo uživamo v padanju na ramo...
Potem so končno prišli izvidi. Nič zlomljenega na srečo. Samo udarec, ki boli še danes. Ja, mami je imela prav: na Bled sem odšla teden prezgodaj. Danes je namreč nočna desetka (http://www.nocna10ka.net/php/), ena izmed dveh tekem, ki se ju v letu želim udeležiti. No ja, pa drugo leto...;)
No ja, ta moja nerodnost občasno konča na urgenci (ne vem zakaj mi to vedno uspe v petek popoldne?).
Tale blog ni namenjen govorjenju o moji nerodnosti (no, delno tudi, ker se mi zdi, da zna to ljudi zabavati), ampak predvsem zabavi, ki sem je bila deležna prejšnji vikend. Po napornem učenju za izpit in odpisanem izpitu v četrtek, je bil čas za sprostitev. In tako sva s sošolcem odšla na Bled... Vse lepo in prav, dokler se ena izmed potk ni končala pred hišo in ograjo. Nekako je bilo treba priti čez. Stopim, pridem na vrh, potem pa ne vem čisto točno kaj se je zgodilo, ampak nekako sem bila hitro na tleh. Rezultat: grda odrgnina na kolenu in boleča peta ter stopalo. Ker se je bolečina čez noč še rahlo stopnjevala, sva z očetom v soboto popoldne obiskala urgenco. Spet se je očitno nekaj zapletlo, ker so me dvakrat klicali na slikanje in ker sva spet na izvid čakala veliko dlje kot na samo obravnavo. In ko čakaš tako dolgo, se z nečim moraš zamotiti. Sama se ponavadi s tem, da poslušam pogovore ljudi okol sebe. In ja, nekaj izjav je bilo kar zabavnih.:)
Prva je bila pravzaprav moja... Že pred rentgenom so me spraševali s kolikšne višine sem padla. "Z metra in pol gospod." In potem pridem na rentgen in me vprašajo: "Ste mogoče noseči?" Saj vem, to morajo vprašati. Čeprav se mi zdi, da smo ženske med nosečnostjo precej zaščitniške in bi to že same povedale. In me je že imelo, da bi odgovorila: "Gospod, ali mislite, da bi noseča skakala z metra in pol visoke ograje??" No, na koncu sem se zadržala in rekla da ne in naj poslikajo.
Še bolj smešno je bilo vprašanje sestre nekemu gospodu, ki si je poškodoval ramo. Pride v ambulanto in pove kaj se je zgodilo. Sestra pa ga vpraša: "Se je to prvič zgodilo ali se vam to večkrat dogaja?" Ne, mislim, da ljudje zelo uživamo v padanju na ramo...
Potem so končno prišli izvidi. Nič zlomljenega na srečo. Samo udarec, ki boli še danes. Ja, mami je imela prav: na Bled sem odšla teden prezgodaj. Danes je namreč nočna desetka (http://www.nocna10ka.net/php/), ena izmed dveh tekem, ki se ju v letu želim udeležiti. No ja, pa drugo leto...;)
petek, 11. julij 2008
Sam še mal'...
Ja, samo še malo, pa se bodo tudi zame začele počitnice. Khm, počitnice ja.:)
Večina sošolcev je že na počitnicah in včasih mi je kar malo hudo, ko berem kje vse so in kaj počnejo, jaz pa še sedim doma za knjigami. Po drugi strani se dobro zavedam, da se splača še malo potruditi in se dobro naučiti za ta izpit (no ja, ali pa ga vsaj narediti).
Priznam, da me je na trenutke malo strah, ker sem za izpit že enkrat padla. In ob takih trenutkih se mi zna zgoditi, da spet popolnoma odpovem. Je pa res, da sem do danes že uspela predelati vso snov. Mi pa preostane, da se še naučim narisati tisti 100 formul, se naučiti vse mogoče reakcije in vsaj nekajkrat pridem skozi seminarje. Piece of cake.:) Upam samo, da obdržim voljo do dela do torka in predelam stvar tako kot si želim.
Potem pa... Počitniceeeee.:)
Večina sošolcev je že na počitnicah in včasih mi je kar malo hudo, ko berem kje vse so in kaj počnejo, jaz pa še sedim doma za knjigami. Po drugi strani se dobro zavedam, da se splača še malo potruditi in se dobro naučiti za ta izpit (no ja, ali pa ga vsaj narediti).
Priznam, da me je na trenutke malo strah, ker sem za izpit že enkrat padla. In ob takih trenutkih se mi zna zgoditi, da spet popolnoma odpovem. Je pa res, da sem do danes že uspela predelati vso snov. Mi pa preostane, da se še naučim narisati tisti 100 formul, se naučiti vse mogoče reakcije in vsaj nekajkrat pridem skozi seminarje. Piece of cake.:) Upam samo, da obdržim voljo do dela do torka in predelam stvar tako kot si želim.
Potem pa... Počitniceeeee.:)
Naročite se na:
Objave (Atom)