Dan kot vsi drugi?

Mogoče se je na začetku res zdelo tako. Potem pa se je vse preobrnilo v nekaj povsem drugega.

Budilka zvoni ob šestih. Popolnoma prezgodaj, samo kaj ko je bilo treba zjutraj še v laboratorij, da preverijo moje zadnje stanje železa v mojem telesu. Vrsta do stopnic in dejstvo da se mi rahlo mudi, preloži to na naslednji teden. Oziroma na en dan, ko bom dopoldne končno spet v Kamniku.

Za mano je zanimiv vikend. Tak popolen. Če odmislim dež in rahlo pomanjkanje spanja. Ampak vse ostalo je bilo super. Plezanje v soboto, pogovor s Klaro, kosmiči z domačim jogurtom (mnjami), Bohinj, CEC, ljudje, zabava ... Še vreme se je na koncu navzelo našega veselja.
V soboto sem zamudila na vse kar se je dalo. Najprej na plezanje (pa sva si s Klaro vseeno uspeli izboriti še tisto dodatno uro), potem na CEC in na kosilo, ki ga je do tedaj, ko sem do Bohinja končno prispela, že zmanjkalo. Pa se je pojavil vilinec, ki se je ponudil, da mi gre po sendvič. In čokolado.:) To je pomemben podatek. Čokolada mi je dala energije do večerje, pa še jo je ostalo (za vse kruleče želodce naslednjega dne). Zvečer nas je sledil international evening, kar na kratko pomeni, da udeleženci iz vsake države prinesejo nekaj alkohola, hrane in sladkarij, ki so tipične za njihovo državo. In potem se je in pije. In pije. Do takrat, ko se gre končno plesat. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje dejansko toliko preplesala. Hvala tistemu, ki se mu je dalo. On že ve kdo je.:) Bilo je super in celo moj plesni antitalent se je mogoe za nekaj kratkih sekund umaknil v kot.

Popoln vikend se je zaključil s tekom. Takim kratkim in intenzivnim, ampak po dolgem času sem se počutila odlično. Ne rabim laboratorija, da mi pove, da sem v redu, ker sama to dobro vem.

Torek ... Danes se dogaja. Ne vem zakaj. Mogoče zaradi sonca. Ali pa zaradi kosila in odkritega pogovora. Mogoče še zato, ker misli še vedno uhajajo v vikend in v tiste super trenutke, ki jih je sicer konec, ampak ostajajo. Danes je super dan! Če bi imela čas, bi šla in iz nahrbtnika zbezala plezalke in šla plezat na rimski zid. Ampak ga nimam in nič za to. Tole še napišem, potem pa odhitim na faks in po opravkih. Ampak vseeno: danes je dan popoln in tega si ne pustim vzeti.:)

Sometimes

Včasih ... Stvari ne grejo tako kot si želiš.
Včasih ... Imaš po stvareh, na katere si se sicer dobro pripravil, čuden občutek.
Včasih ... Dvomiš vase. In se bojiš, da ne boš zmogel.
Včasih ... Imaš občutek, da si popolnoma nesposoben karkoli naresti dovolj dobro.
Včasih ... Te kritika prizadane bolj kot si se mislil.
Včasih ... Se sekiraš zaradi ljudi, ki si tega ne zaslužijo.
Včasih ... Pridejo dnevi, ko si želiš, da bi samo čimprej minili. In bi bil naslednji dan drugačen in lepši.

Še veliko jih je. Včasih namreč. Tudi tistih dobrih.

Včasih ... Se ti zdi, da je ves svet tvoj.
Včasih ... Dobiš desetko, ko to najmanj pričakuješ.
Včasih ... Ti zna kdo narisati nasmeh na obraz brez kakršnega koli pravega razloga.
Včasih ... Se pojavijo v tvojem življenju ljudje, ki ti pokažejo novo, lepšo pot.
Včasih ... Se kosilo spremeni v ure polne smeha.
Včasih ... Samo sije Sonce in si srečen.

Včasih sem in me ni. Včasih prvi včasih prevladujejo. Potem pa se stvari spremenijo in moj svet preplavijo drugi včasih. Včasih ne zaupam vase. Dvomim, da mi bo uspelo stvari izpeljati kot sem si zadala. Besede me prizadanejo in rabim potrditev. Včasih mora dan samo miniti ...