So to pozabljene češnje v oranžnih kratkih hlačah?
Je to to, da imam hrano v hladilniku, pitno vodo, ko odprem pipo v kuhinji in dom v vseh pomenih besede?
Mogoče to, da lahko tečem po kamnih, plavam v morju in plezam po skalah?
Da se lahko svobodno gibam, da mojega doma ne obdaja bodeča ograja in da na ulici ni prevelike nevarnosti, da se mi kaj zgodi?
Je sreča to, da občutim metuljčke v trebuhu vsakič ko se najina pogleda srečata in se mi nasmeješ?
Da ne obstajava samo ti in jaz, ampak midva?
Otroški smeh?
Odkrivanje novega sveta ob igri z Mašo?
Puhasta odeja v katero se zavijem?
Nepričakovana dobra ocena?
Odhod v neznano?
Pohvala neznanca?
Sporočilo na mobitelu ali v mojem e-nabiralniku?
Naključno srečanje prijatelja, ki ga že dolgo nisi videl?
Potovanje nekam daleč, daleč stran?
.
.
.
Ja, sreča ... Verjetno samo je.
