Blog brez naslova ali zakaj bi moral vsak blog imeti svoj naslov

Vprašanje se skirva že v naslovu. Ni mi všeč, da mora imeti vsak blog svoj naslov, čeprav je po drugi strani res, da naslov pove o čem boš nato pisal. Kar da bralcu vsa približno orientacijo.

Danes sem brala nov blog, katerega avtor je Anže (http://malibacek.blogspot.com/). Prvi vpis mi je bil res všeč... Verjetno zato, ker se totalno strinjam z njim - ljudje v osnovi pričakujemo, da bodo ostali plesali okoli nas, ko se po dolgem času vrnemo od nekod. In potem smo razočarani, ko ugotovimo, da tusi za druge življenje teče dalje in nimajo časa, da bi se ukvarjali še z nami.

Tedna je že skoraj konec in s tem je že skoraj konec tudi drugega tedna mojih počitnic. Ta teden sem spet začela delati na Kemijskem inštitutu. Če odmislim, da občasno precej zmedeno letam okoli, ker ne najdem te in one stvari, se je teden do sedaj kar dobro iztekel. Drugače imam občutek, da delam nekaj koristnega. Vsekakor je karkoli boljše kot poležavati doma na kavču.

Poleg tega sem preživela tudi dvourni sestanek ŽPS. Saj ne, da bi me spravljal ob živce, samo je res, da ko se enkrat zagovorimo, se res zagovorimo... In ker se nam seveda vsem mudi, bi radi čimprej prišli do nekih sklepov in na koncu vse obvisi v zraku. Na žalost... Ampak počasi premikamo stvari na bolje.

Jutri je petek, kar pomeni, da imam cel vikend časa da se spočijem. Ta teden sem obupno utrujena. Mogoče je to še krivda nedavnega vnetja ušes, čeprav je res, da to ne bo mogel biti moj večni izgovor. Po eni strani se vsako jutro, ko zvoni budilka, vprašam kaj mi je tega treba. Po drugi strani, mi je pa vse tako fajn, da sem srečna, da nisem doma. Doma bi se premikala od računalnika do televizije in bila iz dneva v dan zamorjena, kar ne bi bilo fino za nikogar, še najmanj za člane moje družine.

Morebitne bralce pozivam, da oddajo kakšen komentar.:P

novice

Tale blog pisem medtem, ko cakam, da Ales odpise na msnju. Se sreca, da ima ta cudoviti internet toliko moznih aplikacij, da cloveku ni dolgcas medtem ko caka.:) V koncni fazi se vedno ostane knjiga za fizikalno kemijo.

Smesno mi je, kako sem vcasih zvecer sedela na postelji in pisala dnevnik. Danes se usedm za racunalnik in si vzamem nekaj casa in blog je tu. Pa se hitreje je spisan. Je pa verjetno res, da takih osebnih stvari, kot so shranjeni v tistem dnevniku, verjetno tu ne bom nikoli pisala.

Za mano je eno od lepsih praznovanj novega leta. Po zacetnem misljenju, da ne bomo sli nikamor, smo se nato koncno spokali in sli na Veliko planino. In bilo je res fajn, ceprav bi bilo se bolj prijetno ce bi bilo malo manj petard. Itak je pa glavna dobra druzba, ki je definitivno bila. Zabavno je prezivljati novo leto s tabornico, ki ima kopico dobrih idej za neumne igrice in s svojo najboljso prijateljico, ki je jezna na ves svet, ko ugotovi, da njen govor kako je brez kondicije, pri nas nic ne zaleze. Spet je prevec vejic v zadnjem stavku.:P
V soboto sva sli z Vesno drsat in preziveli fleten vecer (kot bi rekel Klemen). Sicer je res, da ni bilo nobenih lustnih fantov, al pa jih samo jaz nisem opazila. Hkmm.... Itak pa Ani dokazujem, da se da prezivet brez osebkov moskega spola.:P Ceprav ima po eni strani prav: kolikor nas spravljajo ob zivce z neodpisovanjem na smse in nepripravljenostjo na pogovor, bi vseen tezko brez njih.