Brisbane

S težkim srcem sva zapustila Byron Bay in odšla proti Brisbanu. Na poti sva se ustavila v Surfers Paradise, ki izgleda takole (ali je res paradise ali ne lahko vsak presodi sam):


No, jaz sem bila navdušena, ker sem po enem tednu (in šestih mesecih) končno dobila svoj boost. :P

Ker nisva imela preveč časa, sva se morala kar hitro podvizati naprej proti severu. Po poti sva padla v nekaj manjših prometnih zamaškov, a sva bila vseeno srečna, da se tisti dan nisva vozila v obratno smer. Noben od naju ni preveč navdušen nad vožnjo v velikih mestih (in tukaj resno mislim velikih, saj ima Brisbane preko 2 milijona prebivalce, vsaj tako pravi Wikipedia), zato sva bila precej vesela, ko sva našla svoj hostel ter avto uspešno parkirala v njihovo tesno garažo.
Nato pa sva se odpravila na obhod centra Brisbana:






Predel okoli tele slike je bil eno leto nazaj popolnoma poplavljen. Restavracijo so uspeli v nekaj mesecih ponovno obnoviti.

Takole pa izgleda postaja za ladjico, ki spada med potniški promet.


Vmes sva naletela na tole zanimivo konstrukcijo

ter rožo, ki vsebuje sončne celice.

Jaz pa sem bila najbolj navdušena nad:

plezalno steno sredi mesta, prosto dostopno vsem, ki to želijo. :)
Ter nekaj zanimive arhitekture.



Zvečer sva želela iti na pico, a sva pristala v precej dragi restavraciji. Po nesreči seveda. Razen tega, da sva se počutila, da ne spadava v tisto okolje, se nisva preveč sekirala. Po dnevih tortilj si včasih lahko tudi privoščiva. :)

Byron Bay

Do prihoda v Byron Bay sva imela za seboj že več kot 2000 prevoženih km. To je bilo zadnje mesto, ki sva ga obiskala v državi "New South Wales", saj sva s prihodom v Brisbane že prečkala mejo s "Queenslandom".

Na poti sva se ponovno ustavila na nekaterih po nesreči odkritih plažah

ter se peljala mimo nekaterih "velikih" stvari, recimo velike banane

in velike kozice.

Avstralci so na splošno mahnjeni na postavljanje velikih stvari, te nekako spadajo tudi med tiste stvari, ki jih res moraš videti med popotovanjem po Avstraliji.

Okoli poldneva sva prispela v Byron Bay, kjer naju je zajela vročina. Ja, sedaj sva pa zares že na poti v Queensland, sva si rekla, ter se po hitrem postopku odpravila na lov na camping ter kosilo. Byron Bay je eden izmed tistih krajev, ki spadajo med raj za surfarje. In verjetno je bil to edini kraj, kjer sem videla ljudi, ki so ob petih zjutraj že odhajali na plažo s svojimi surfi. Kljub temu, da ima idealno lego, pa je vseeno ostalo razmeroma majhno mestece z eno posebno energijo, za kar so zaslužni domačini, ki so se (in se še vedno) upirajo pretiranemu preseljevanju sem (nihče si ne želi še enega "surfers paradisa"). Za camping sva se odločila za tistega, ki je imel idealno lego: bil je blizu obale, približno 10 minut oddaljen od mesta ter zraven peš poti do najbolj vzhodne točke Avstralije. Glede na vse kar sva pred potovanjem slišala od ljudi, ki so že veliko prepotovali po Avstraliji in na dejstvo, da sva imela v avtomobilu več tisoč evrov vredno opremo, sva raje plačala malo več za camping kot pa da bi puščala avto v centru mesta. Še vedno se nisva naučila, da bi si mogoče lahko vzela kak dan frej in sva tako spet obhodila vse kar se obhoditi da.







Zvečer sva se na hitro vrgla v (pre)mrzlo morje, saj je bila to šele najina prva priložnost na tej poti. Nato pa so naju še čakali zanimivi pogovori v kuhinji (to je še ena posebnosti v Avstraliji, ni problema govoriti z neznanci, pa naj bo to med tem ko si pripravljaš večerjo na potovanju, na avtobusu, v hostlu ali v muzeju) ter spanje, saj naju je naslednje jutro ponovno čakal odhod zgodaj zjutraj.