Tek trojk

Ja, včeraj sem se tudi sama pridružila množici ostalih ljudi, ki na bolj športen način praznuje osvoboditev okupirane Ljubljane. Na trenutke se celo zdi, da je to bolj športna prireditev in da izgublja svoj prvotni namen. To dokazuje odgovor nekega osnovnošolca, ki so ga na televiziji vprašali če ve zakaj je tekel. In njegov odgovor je bil: "Ja, verjenot za to, da se razgibam." Meni se zdi žalostno, da osnovnošolci ne vedo več niti osnovne slovenske zgodovine.

Želja, da bi tudi sama letos tekla trojke je v meni zorela že kar nekaj časa. Po koncu zadnjega ljubljanskega maratona smo se z dvema kolegoma iz kluba zmenili, da bodo letos te trojke naše. Nato si je eden strgal mišico v kolenu, druga pa ima probleme s hrbtenico. In sem ostala brez ekipe... Do prejšnjega ponedeljka, ko sva dva na treningu ugotovila, da bi pravzaprav res lahko šla in odtekla 12 km. Našla sva še tretjega in hitro je bilo vse dogovorjeno.

Naš cilj je bil preteči progo v 1.15 do 1.20 in z rezultatom 1.18 smo ga dosegli. Tretji član naše trojke je bil boljši od naju dveh, a smo že na začetku rekli, da tečemo skupaj ne glede na vse. Poanta trojk je ravno v tem. Vem, da sama ne bi tekla tako hitro, če bi Stane že na začetku pobegnil naprej. In ko poslušam zgodbe, kako je hči mamine prijateljice tekla naprej od svoje skupine in v cilj prišla 20 minut pred ostalima dvema, ne vem kaj naj si mislim. Je res treba na tak način dvigovati svojo samozavest? Če se rabiš dokazovati, greš lahko na navaden tek in tečeš. Res dobri tekmovalci so tisti, ki lahko v najtežjih trenutkih potegnejo skupino naprej. Teči hitro je veliko lažje kot bodriti svoje sotekovalce, jih prjeti za roko in na ta način pospešiti tempo. In Stane je to dokazal. Še posebaj, ko naju je približno 200 m pred koncem prijel za roko in začel šprintati, čeprav sva bili ostali dve tretjini že malo pred srčnim infarktom.:P Ja, to dokazuje kako dober je v bistvu tekač.

Bilo je fino. Dve stvari ki sta me motili se tičeta števila okrepčevalnic in pomanjkanja tekaške kulture. Glede na to, da je bilo kar precej vroče in da je velina tekmovalcev porabila več kot 1 uro za progo, se mi zdi ena sama okrepčevalnica občutno premalo. Poleg tega so težko dohajali tako število tekačev. Tekaška kultura pa se nanaša na tiste, ki so hodili v hrib. Ne vem zakaj ljudem ni jasno, da bi kakšni radi tekli. In nato so začeli hoditi ćez celotno pot in ni ti preostalo drugega kot da tudi sam hodiš, češrav mogoče tega ne bi želel. Mogoče bi morali napisati tekaški bonton, v katerem bi bilo tudi zapisano, da se hodi samo po desni strani ali nekaj podobnega.

Na koncu je potrebno pohvaliti navijače. Res so bili izvirni, z raznimi bobni in zvonci.:) Najprej nas je na sredini vzpodbujal trener Tadej, ki se je pripeljal s kolesom in je bil res obliž na rane. In na koncu Nina, kolegica iz kluba, ki se je približno 500 m pred koncem drla: Dajmo Stane, dajmo Živa... Ja, res ti da krila.:)

Dobro jutro

Ne vem točno zakaj sem danes vstala skoraj dve uri pred predvidenim odhodom na tradicionalno sobotno Šmarno goro... Verjetno da bi kaj pametnega naredila še pred odhodom... Mogoče tisto poročilo, ki se ga spravljam napisati že cel teden, pa mi še kar ni uspelo.

V glavi imam tolki stvari o katerih bi lahko pisala. Mogoče o nedeljskem koncertu Katie Melua. Ali pa o seminarju, ki sem ga pisala ta teden in nad katerim sem vedno bolj navdušena. Mogoče pa o tem tednu, ki je bil itak zakon, čeprav v bistvu ni bil nič posebnega?

Ja, poletje prihaja v naše kraje in zdi se, da se to povsod pozna. Mogoče bi začela kar na začetku.
Koncert Katie Melua je bil zakon. Če pomislim, da ne bi šla če ne bi zadela kart. Nisem ravno kakšna fanica, vseeno pa me navdušuje s svojo pojavo in energijo. In to je v nedeljo na odru samo še ponovno dokazala. Moram najti kakšen cd.:)
Seminar... Verjetno za splošno javnost ni kaj povedati. Govori o nastanku jajčnih celic po rojstvu. Ste se tudi vi učili, da se punce rodimo s točno določenim številom jajčec? Pa ste se kdaj vprašali kam ta jajčeca grejo in zakaj je tako? No, jaz sem se... In zato je bilo vse skupaj še bolj zanimivo. Ugotovila sem, da ta splošna dogma (o nastanku jajčec samo do rojstva) ni bila nikoli dokazana, ker je človeški jajčnik težko raziskovati. Ter da imamo danes že oprijemljive dokaze da ne drži, da jajčeca (tako kot spermiji) lahko nastajajo celo življenje. Tako me jezi, da se v šolah učijo stvari, ki v bistvu temeljijo na neki predpostavkah. Če se že učijo, mislim, da bi se moralo to povedati in ne samo učiti da je to splošna resnica. Prav tako kot se ne strinjam s tem, da se učecem ista stvar razlaga na različnih nivojih glede na starost. In se jih zaradi tega, ko so manjši v bistvu uči tako poenostavljeno, da stvar sploh ni več pravilna. Če stvar ni dovolj razumljiva za devetlitnike, zakaj jih moramo potem posiljevati z nekimi stvarmi, ki za njih niso primerne??
In na koncu o zadnjem tednu. Letos po dolgem času nisem šla na morje in v bistvu mi ni bilo prav nič žal. Lahko sem zjutraj vstala kadar sem želela. Pisala seminarsko in naredila nekaj stvari za faks, za katere maja verjetno ne bom imela časa. Pospravila sobo. In predvsem vsak dan naredila nekaj zase- šla vsak dan tečt, na Šmarno goro, rolat ali pa samo na sprehod. Verjetno je res, da je moja sreča odvisna samo od mene in ne tudi od vseh tistih, ki me obdajajo.:)