sobota, 3. maj 2008

Dobro jutro

Ne vem točno zakaj sem danes vstala skoraj dve uri pred predvidenim odhodom na tradicionalno sobotno Šmarno goro... Verjetno da bi kaj pametnega naredila še pred odhodom... Mogoče tisto poročilo, ki se ga spravljam napisati že cel teden, pa mi še kar ni uspelo.

V glavi imam tolki stvari o katerih bi lahko pisala. Mogoče o nedeljskem koncertu Katie Melua. Ali pa o seminarju, ki sem ga pisala ta teden in nad katerim sem vedno bolj navdušena. Mogoče pa o tem tednu, ki je bil itak zakon, čeprav v bistvu ni bil nič posebnega?

Ja, poletje prihaja v naše kraje in zdi se, da se to povsod pozna. Mogoče bi začela kar na začetku.
Koncert Katie Melua je bil zakon. Če pomislim, da ne bi šla če ne bi zadela kart. Nisem ravno kakšna fanica, vseeno pa me navdušuje s svojo pojavo in energijo. In to je v nedeljo na odru samo še ponovno dokazala. Moram najti kakšen cd.:)
Seminar... Verjetno za splošno javnost ni kaj povedati. Govori o nastanku jajčnih celic po rojstvu. Ste se tudi vi učili, da se punce rodimo s točno določenim številom jajčec? Pa ste se kdaj vprašali kam ta jajčeca grejo in zakaj je tako? No, jaz sem se... In zato je bilo vse skupaj še bolj zanimivo. Ugotovila sem, da ta splošna dogma (o nastanku jajčec samo do rojstva) ni bila nikoli dokazana, ker je človeški jajčnik težko raziskovati. Ter da imamo danes že oprijemljive dokaze da ne drži, da jajčeca (tako kot spermiji) lahko nastajajo celo življenje. Tako me jezi, da se v šolah učijo stvari, ki v bistvu temeljijo na neki predpostavkah. Če se že učijo, mislim, da bi se moralo to povedati in ne samo učiti da je to splošna resnica. Prav tako kot se ne strinjam s tem, da se učecem ista stvar razlaga na različnih nivojih glede na starost. In se jih zaradi tega, ko so manjši v bistvu uči tako poenostavljeno, da stvar sploh ni več pravilna. Če stvar ni dovolj razumljiva za devetlitnike, zakaj jih moramo potem posiljevati z nekimi stvarmi, ki za njih niso primerne??
In na koncu o zadnjem tednu. Letos po dolgem času nisem šla na morje in v bistvu mi ni bilo prav nič žal. Lahko sem zjutraj vstala kadar sem želela. Pisala seminarsko in naredila nekaj stvari za faks, za katere maja verjetno ne bom imela časa. Pospravila sobo. In predvsem vsak dan naredila nekaj zase- šla vsak dan tečt, na Šmarno goro, rolat ali pa samo na sprehod. Verjetno je res, da je moja sreča odvisna samo od mene in ne tudi od vseh tistih, ki me obdajajo.:)

Ni komentarjev: