Približno eno leto je minilo od moje skavtske obljube. In še približno eno leto več od mojega prvega skavtskega srečanja. Včasih se malo poglobim v spomine (ja, kaj moreš - zadnje čase se mi to pogosto dogaja). Spomnim se tistega trenutka, ko sem prvič sploh pomislila na to, da bi se dejavno priključila našim kamniškim skavtom. Tri sošolke iz osnovne šole smo po šestih letih sedele skupaj na pijači in med pogovorom prišle do skavtov. Srečno naklučje? Ali samo primeren trenutek? Kakorkoli, ena izmed nas je že bila skavtinja in v to potegnila tudi mene. Za prvo srečanje me je morala Sara kar malo prepričevati. In tukaj lahko rečem: Sara, hvala, da si bila vztrajna. Pred prvim srečanjem mi je malo razbijalo srce: priti med nove voditelje, ki jih ne poznam in ki ne poznajo mene, pa 20 malih otrok. Ojoj, v kaj se spuščam?! Morala sem se postaviti na en hrib in čakati, da otroci pridejo mimo ter jih ogovoriti. Da bi to dejansko kdaj naredila v resničnem življenju? Ne, nikoli! In tudi takrat sem se malo upirala, ampak sem na koncu zbrala dovolj "poguma", da sem to naredila. Skozi leto sem opazovala svoje sovoditelje kako so delali z otroki in kako so imeli z njimi en tak pristen odnos. V moji glavi je odmevalo: "Meni to nikoli ne bo uspelo." Ampak s časom sem se tudi jaz postajala taka. Vsaj zdi se mi tako. To moje prvo leto je bilo namenjeno predvsem učenju z delom, udeleževala sem se volčjih srečanj, se pogovarjala s svojimi sovoditelji, kaj več pa mi na srečo ni bilo treba. Tako se tudi spomnim, kako sem voditelje ostalih vej spoznala precej kasneje. In ob najinem prvem srečanju mi je eden od njih rekel: "Aha, ti si Živa. O tebi smo se pa do sedaj samo pogovarjali.":)
Potem so sledile obljube. Nočne obljube na Svetem Primožu. Vreme je bilo obupno, malo je deževalo, malo je pihalo, mraz pa je bil obupen. Na poti navzgor sva z našo takratno stegovodkinjo ponavljali skavtske zakone in obljubo. Dobila sem svojo rutko, ki danes čez teden visi na stolu in "čaka" na petkove popoldneve. Ter zimovanja. In tabore. Pa izobraževanja.
Poletje je prineslo super poletni tabor, ki se ga še danes vsi z veseljem spominjamo. September pa je malo prevetril naše voditeljske vrste: nekaj jih je odšlo, nekaj prišlo, voditeljske vloge pa so se malo premešale. Novo leto je prineslo tudi 16 novih otrok in seveda veliko prilagajanja.
Kaj so mi dali skavti? Veliko. Še vedno trdim, da veliko več kot večina drugih stvari, ki sem jih počela ali pa jih še počnem v življenju. Naučila sem se potrpežljivosti (to je danes na vajah ugotovil moj sošolec), naučila sem se delati in komunicirati z otroki, iz njih izvleči najbolje ter se kontrolirati, ko nagajajo in tečnarijo. Naučila sem se komunicirati s sovoditelji in starši, ugotovila, da včasih ni dobro vsega povedati in da z vsako stvarjo ne bodo vedno vsi zadovoljni. Erika me je naučila, da je treba odpuščati: ko narediš napako, se za napako opravičiš in pokesaš, nato pa je napaka pozabljena. Moj problem do sedaj ni bil, da ne bi znalodpuščati drugim, ampak da sem se za svoje napake velikokrat preveč sekirala in se z njimi obremenjevala tudi če to ni bilo potrebno. Skavti so v moje življenje prinesli veliko smeha, veselja in koristno preživetih uric. In nikoli, zares nikoli mi ni bilo žal tistega časa, ki sem ga namenila srečanjem ali izobraževanju. Pri skavtih sem se naučila zabijati izolacijo.:) Pa malo kuhati. In an koncu: tukaj sem spoznala cel kup ljudi, ki so na nek način podobni meni. Ob katerih sem lahko točno taka kot sem. Veliko takih, ki jih lahko pokličem, ko mi je hudo. Takih, ki vedno vedo kako pomagati, ki najdejo dobro besedo in ki hodijo z mano na kosila ter se pogovarjajo. Takih, ki so lahko, tako kot jaz, celo noč pokonci in se naslednji dan podajo novim dogodivščinam naproti. Takih, ki lahko ure in ure preživijo ob igranju taroka. Takih, s katerimi hodimo skupaj na kosila in se pogovarjamo o vsem, kar nam pade na pamet. Ja, priznam. V skavta sem se tudi zaljubila. In očitno bo trajalo nekaj časa, da ga pozabim. Ker je res fajn. Ampak ... Ne bom rekla, da moj naslednji fant mogoče ne bo spet skavt.:P Ja, skavti so mi res dali več kot sem si mislila. Rada sem skavtinja. Uživam v tej "norosti, ki deluje".:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar