Poletje

Kako gre čas, ljudje, kako gre čas.
Spreminja mi srce, spreminja mi obraz.

Kako gre čas, kajne? Lansko poletje se mi zdi še kot včeraj. Tisti teden na Kolpi. Radosten otroški smeh. Večeri ob tabornem ognju. Sprehodi mimo buč z roko v roki. Pečena koruza. Merjenje nogometnega igrišča s koruznim storžem. obmetavanje z vodnimi balončki. Vsi tisti tedni na morju. Ukradeni poletni poljubi. Plavanje. Smeh. Veselje. Sreča. Gore. Strah. Spomnim se, kako sem zablokirala na poti v hribe, pa si me prijel za roko in sva šla naprej. Nesrečna ljubezen. Naliv, ki naju je ujel sredi mesta. Tako mokre obleke, da sem jih najprej ožela v banji, preden sem jih dala v pranje. Dež in sonce. Sladoled. Ja, zdi se, kot da bi bilo včeraj.

Pa je pred nami že skoraj novo poletje. Še 14 dni, pa bo konec faksa. Za nekaj časa - vsaj eno leto. Eno leto brez vsakodnevniih obveznosti. Pred nami je že skoraj poletje. Skoraj. Ker se je vreme odločilo, da bo letos malo počakalo s toplimi dnevi. Mogoče je še bolje tako. Najprej me namreč čaka verjetno najbolj naporen mesec v mojem življenju - letošnji junij bo zanimiv. Zelo zanimiv. Upam pa, da bom na začetku julija lahko z veseljem gledala na pretekli mesec in da mi bo uspelo vse stvari narediti tako kot sem si zastavila. In potem bo julij. En teden tabora z volčiči in en teden tabora z izvidniki in vodnicami. Saj ne vem čisto točno česa se bolj veselim. Verjetno kar obojega, ker bo verjetno oboje noro zabavno.:) Potem pa en teden taborne šole. 3 tedni skavtov - mogoče bo to zadostna količina, da bom lažje preživela tiste pol leta brez njih. Pa kakšen teden morja. In bo minilo. Spet tako prehitro.

Pred mano bo novo poletje. Tisto na južni celini. Novo doživetje, nova izkušnja. Novi ljudje, nove preizkušnje. Komaj čakam. Poletje.:)