Avstralija?

Tole je zgodba o tem, kaj se lahko rodi iz ene male študentske šale.
Bil je oktober. Ali pa november. En mesec na začetku študijskega leta skratka. Večino svojega prostega časa smo preživljali na mednarodni pisarni, kjer smo se med delom tudi veliko pogovarjali. Med drugim o tem kam si letos želimo na prakso. Klara je bila odločena, da je letos njen čas in da na prakso 100% gre. Sama sem bila bolj neodločna - trdila sem, da je moj čas že minil in da je sedaj čas, da naredim izpite na faksu in zaključim to poglavje svojega življenja. Potem pa so minevali tedni in bili so pogovori. Prišla je drobna šala, da mogoče pa grem na prakso. V Avstralijo. Ali pa v Egipt. Nekam iz Evrope skratka. Stran od vsega tukaj. Bilo je eno čudno obdobje v mojem življenju, ko se mi je zdelo, da tukaj pač nič ne zapuščam.

Prišel je januar, ko smo se začeli državam pošiljati ponudbe za povpraševanje po praksah. Klara je rekla: Živa, sedaj se zmisli kam hočeš. In sem rekla: Avstralija. V Egipt sem sicer zaljubljena, amppak mislim, da je zame bolj primeren samo turistični del Egipta. Na dan, ko sem našo delegacijo odpeljala na letališče, je pri nas močno snežilo. Poslovili smo se in Klara je še rekla: Ko dobim prakso, ti sporočim.;) Res po dveh dnevih prileti SMS: Živa, greš v Avstralijo. Sem dobila super prakso.:) Praksa je bila sicer malo bolj kemijska in malo manj bio, ampak izgubiti ni bilo kaj.

Začelo se je ... Urejanje papirjev ... Pošiljanje. In čakanje. 14 dni. Še vedno se spomnim tistega dneva, ko sem dobila odgovor. Bila sem na mednarodni pisarni, kjer sva bili zmenjeni s Klaro, da se dobiva pred kosilom. Ko je Klara končno pritekla s predavanj, sva se izmenjali za računalnikom: ona je prevrila maile, jaz pa sem šla še kupit bone. In ko sva se odpravili skozi vrata, se je Klara nasmehnila in rekla: "Imam dobro in slabo novico. Katero želiš slišati prej?" "Ok, slabo." "No, ni slabe." "Potem mi pa povej dobro." "Rochelle je pisala. Sprejeta si." Vav, super.:) To je potem še kak mesec ostala najina skrivnost. Nisem prav preveč razglašala okoli, ker sem najprej hotela biti prepričana, da res grem.

14 dni nazaj sem dobila tudi uradno pismo z univerze in napotke kaj vse moram poslati. Ja, kar nekaj dokumentov po treba urediti, kar nekaj stvari, ki jih bom delala prvič (npr. overjanje dokumentacije), potrebno bo najti določene ljudi na faksu ... Ampak mi je uspelo in vsi dokumenti so včeraj prispeli na svojo končno destinacijo. Sedaj bom približno 8 tednov čakala na odobritev in na nadaljna navodila glede vize.

Uh ja. Dogaja se. Res se dogaja. Težko verjamem. Mi bo res uspelo?