Včeraj sem na teku ugotavljala, da obstaja občutno preveč stvari, ki me popolnoma spravijo iz tira. Če jih naštejem:
1. Brezobzirni vozniki. Na voznike se na splošno nanaša na največ točk. Sem uvrščam tiste, ki na trzinski hitri cesti prehitevajo brez smernikov in brez da bi sploh preverili ali je cesta za njimi prosta. Prav tako sem spadajo tisti, ki vozijo po cesti mimo Jate 100 km/h (omejitev je btw 60) in prav nekaj takega čez Podgorje, ki je vas in ima tako ozko cesto, da se pri taki hitrosti nasproti hodečemu pešcu težko izogneš. Sem uvrščam še tiste, ki trobijo takoj ko nekaj ni tako kot bi si oni želeli.
2. Res me razjezi, ko vidim kako v avtomobilu ljudje niso pripeti. Še huje se mi zdi, da ljudje ne pripenjajo otrok. Včeraj sem šla tečt in na tisti kratki poti, ki je vodila ob glavni cesti opazila vsaj 4 nepripete otroke. Od njih je bil eden še dojenček. Verjetno se ljudje ne zavedajo, da ob prometni nesreči otroka ne bodo mogli zadržati v rokah.
3. Očitno smo marsikateremu vozniki športno aktivni ljudje (predvsem tekači) zelo zanimiva vrsta in nam morajo nujno potrobiti ko se peljejo mimo.
4. Zakaj morajo nekateri ljudje nujno klicati ob najbolj nemogočih urah? Priznam, moja krivda, ker ne ugasnem mobitela.
5. Že od osnovne šole ne prenašam tistih sošolcev, ki imajo neznansko željo komentirati teste in izpite takoj po tem, ko jih odpišemo. Ko je konec, je konec in ne vidim smisla v tem, da se sekiram zaradi nečesa kar sem napisala že veliko pred tem ko dobimo rezultate.
6. Pretople zime.
7. Ljudi, ki parkirajo na prostorih za invalide. Verjetno ljudje ne opazijo, da imajo invalidi širše prostore, ker gredo težje iz avta. Mislim, res je problem prehoditi tista 2 metra več...
8. Ljudi, ki stalno jamrajo kako jim je hudo v življenju in kako jih boli glava in podobno. Čeprav priznam, da tudi sama kdaj pašem v to kategorijo.
9. Tiste, ki v trgovini porabijo 20 malih plastičnih vrečk, da vanje pospravijo nakupljene artikle. Ljudje se premalo zavedamo kaj delamo z okoljem in zavračanje plastičnih vrečk je definitivno en majhen korak s katerim lahko vsi nekaj pripomoremo k boljšemu okolju.
2 komentarja:
Hej, še enkrat danes se oglasim. Mal mam slabo vest, ker tako zvesto komentiraš moje bloge, js pa nič.
Men grejo naprimer ful na živce ljudje, ki v vsakem blogu najdejo stvar ki ni v skladu z njihovimi načeli in pol avtorju težijo zrd tega. Tak človek sem trenutno js :$
Gre za to, da nima smisla sploh opazit stvari ki te motijo in na katere ne morš vplivati. V splošnem lahko spremeniš samo sebe. In verjemem, da če ti enkrat uspe začet spreminjat sebe, šele pol vidš kakšen vpliv ima to na svet. Na prvi pogled itq vedno ugotovimo samo stvari, ki bi jih mogl drugi nardit oziroma počet.
Sj ne vem. Mislm da gre tle samo za to, da si srečnejši, če vedno gledaš na vse s svetle plati. Stvari itq ne morš spremenit, samo ti si boljše volje in konckoncev je to bistveno. Več kot bo ljudi boljše volje, lepši bo ta svet ane?
Za pokoro pa napiši še deset stvari, ki so ti na tem svetu blazno všeč : )
Komentiras pac ce mas kej za komentirat, ane.:)
Vecine stvari, ki me motijo, sama ne delam. Recimo: nikoli ne prakiram na prostoru za invalide, nikoli ne izsiljujem kolesarjev na cesti, nikoli ne trobim pescem in tekacem in nikoli ne vzamem v trgovini nove plasticne vrecke. Imas pa prav, da lahko spremenis samo sebe in potem upas, da drugi mogoce to opazijo, pa mogoce tudi oni kaj spremenijo. Navsezadnje ne gre za cisto osebne stvari.
Objavite komentar