Še zadnji dan Pariza. Bil je v znamenju poznega vstajanja, vendar še vedno v času, da sva ujeli zajtrk. Ne spomnim se več ali sva dejansko tako pozno vstali ali sva se samo nato tako dolgo obirali, da sva do najinega prvega muzeja prišli šele okoli enajstih. V Lonely Planetu je pisalo, da je Palais de la decouverte pravi raj za otroke. Neke vrste ogromna hiša eksperimentov - se pravi, ravno prav za naju. Ujeli sva prvo jutranjo predstavo v planetariju. Na žalost se danes kaj več od tega, da se ena izmed trojice zvezd imenuje Vega niti ne spomnim več. Večinoma je to problem mojega (ne)znanja francoščine, ker tudi razumela nisem prav veliko. Po planetariju pa se je začelo raziskovanje muzeja. Mislim, da je večinoma izgledalo v smislu: ko otrok dobi igračo ... Za opisovanje muzejev so zadolženi razni vodiči ter internetne strani, zato muzejev na tem mestu ne mislim opisovati. Je bil pa to definitivno eden boljših znanstvenih muzejev, ki sem jih obiskala, čeprav je res bolj namenjen otrokom. Ob šestih so naju vrgli iz muzeja.
Pariz vseeno ne bi bil Pariz brez obiska Eiflovega stolpa. Tako sva se po celodnevnem lutanju po muzeju odpravili še tja. Kupili sva si palačinki in se kljub kopici cigaretnih ogorkov in ostalih smeti vseeno usedli na en sorazmerno čist del trave na Champs de Mars, pojedli najino "večerjo" ter posneli nekaj tipično turističnih fotografij. Okoli osmih sva se vrnili nazaj v hostel, kjer smo se s cimrama še zadnjič pogovarjale pozno v noč. Ko smo odšle v posteljo so kazalci že krepko prekoračili polnoč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar