... iz svojega življenja. Tako počasi. Kar niti ne bi smel biti tak problem, glede na to, da si ti mene izbrisal na hitro. In tako popolnoma. Kot da ne obstajam. Tvoje ime pa je v meni vklesano kot v kamen. Zato sedaj brišem črko za črko. Potem pomislim nate. Kaj delaš? Si srečen? Spomnim se, da je bilo lepo. In zbrišem novo črko.
Se pa bojim ... Da lahko ponovno pridrviš v moje življenje kot vihar. Ampak ... Do takrat ... te brišem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar