Potem se je nekaj spremenilo. In danes imam v bistvu rada ta dan. Všeč mi je, ko vidim, da se ljudje okoli mene spomnijo name. Veliko mi pomeni, ko dobim mail ali sporočilo, pa čeprav je od nekoga, ki ga čez leto poredko slišim. Danes, v poplavi informacij, pozabljamo na take stvari. In rada dobivam darila.:) Ne v materialističnem smislu. Super je videti, da se je nekdo potrudil, nekaj naredil, razmislil kdo si in kaj delaš v življenju. Najslabše je to, da dobiš darilo, ki je vredno 100 eur, pa ti ne pomeni nič. In na koncu obstane v omari.
Letos je moj rojstni dan prav poseben. Zaradi ljudi, ki so okoli mene. Zaradi stvari, ki se dogajajo zadnje čase. Zaradi teh skupnih nasmehov. Iskrenih sporočil. Solzic, ki nastajajo ob njihovem prebiranju.
Prvo rojstnodnevno darilo sem dobila že v sredo. Iz Dunaja je po enem tednu prispel moj potni list. S tisto čudovito vizo za Avstralijo. Ja, res grem. Kar težko verjamem, da je po treh mesecih res že vse zaključeno in da se moram samo še usesti na letalo in odpotovati v deželo "down under".
Nato smo šle včeraj s puncami malo ven. Na "večerjo" in pijačo - dokler nas niso vrgli ven. Prvotni plan je bil Kino pod zvezdami, a nam jo je na žalost dež prav dobro zagodel. Ko so izpod mize potegnile plastično škatlo, se je veselje zares začelo. Prva točka je bila dodobra popisana čestitka (Nina je končno lahko v polnosti izkoristila svojo majhno pisavo in ogromno prostora na čestitki). Kaj kmalu mi je postalo jasno, da je pred menoj komplet za prvo pomoč v primeru: pobesnelih koal in kengurujev, preizkušanja trdote avstralskega asfalta, nenadnih izpadov elektrike, hude žeje, nepričakovane romantične večerje, želje po kopanju, potrebe po toaletni torbici ... Ko sem uspela razvozlati vse tiste taborniške vozle, ki se jih je Nina potrudila narediti, sem najprej naletela na en kup vate. Nato pa na Anino hand-made torbico z mojimi inicialkami (aww :)), vse mini toaletne potrebščine, super, ekstra lahko rdečo čutaro (ki ima sedaj še osebno noto - samo me je malo strah dati stvar v pralni stroj), obliže z medvedki, toaletni papir z narisanimi sudokuji, robčke, obesek za ključe z led svetilko (super ideja glede na moje konstantne probleme z odpiranjem vrat v temi), elastike brez kovine (končno - to sem dolgo iskala) in seveda nekaj iz lusha (za lush maniaka). V čestitki pa vse tri emergency telefonske številke in podatek zakaj je toliko časa trajalo, da sem dobila vizo. Baje so se zelo trudile, da bi me obdržale v Sloveniji, pa na žalost veze tokrat niso bile dovolj močne.:)
Ker se mami še vedno nekaj slabo počuti, so moji domači za nedoločen čas preložili odhod na morje. Tako me je zjutraj čakalo še drugo darilo. Škatla s celim kupom lepo zavitih daril: Australia guide in travel guide, dve kratki majčki in super poletna oblekica, body shop izdelki za body shop maniaka :) in čokolada za čokoholika. Kako super je bilo odpirati vsa tista darilca in kako se je mami spet potrudila zame.:)
Potem pa je začelo padati še nekaj sporočilc. Klarino, Mihovo, Andrejevo, Ninino ... Mogoče pride še kakšno. Pa tudi če ne. Že tako je dovolj. Vem, da so okoli mene ljudje, ki me imajo radi. In pred mano je še dolgo vroče poletje. Takole:
Ni komentarjev:
Objavite komentar