Moj prvi pravi šolski dan je bil sicer že dooolgo časa nazaj. 14 let, če smo natančni. In po pravici povedano se ga bolj slabo spominjam. Vem, da smo dobili torto in to je to. V osnovni šoli nisem bila najbolj družabno bitje in se tudi nikoli ne bi več vrnila nazaj v tiste čase.
Se pa zato toliko bolj spominjam prvega šolskega dne na gimnaziji. Tudi takrat smo dobili torto z velikim napisom 1.E. Spomnim se kako smo zmedeni stali pred razredom in se (vsak v svojih mislih) spraševali ali smo pred pravim razredom. Prav tako se dobro spomnim sošolke, ki je prišla med zadnjimi in me vprašala: "Kaj je tukaj še prosto?" In tako sva presedeli skupaj cel prvi letnik, čeprav sva kmalu ugotovili, da nimava veliko skupnih interesov.
Prvih dni je bilo še nekaj. Recimo prvi dan v tretjem letniku, ko sem zamenjala razred. Šli smo na izlet, da se bolje spoznamo. In ravno tistega 1. septembra je prav obupno deževalo. Komentar moje razredničarke je bil: "No, se bomo pa vsaj bolje spoznali, ker nimamo vsi dežnikov s sabo." Mislim, da smo si tistega dne vsi želeli, da bi čimprej prišli domov na toplo. Smo pa nato preživeli skupaj zabavni dve leti, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Naredili smo ogromno neumnosti, delali sive lase razredničarki z zamujanjem in "špricanjem" ter ostalim profesorjem s svojim (ne)znanjem, smo se pa tudi ogromno naučili, pridobili pomembne življenje izskušnje in na koncu vsi skupaj kar precej uspešno končali maturo.
Če dobro premislim, prvi šolski dnevi nikoli niso bili nič posebnega (no, če odmislimo torto :)). Zakaj ljudje pravzaprav dajemo tak poudarek na prvi šolski dan? Ravno to je bil povod mojega pisanja. Danes je bil namreč prvi dan novega študijskega leta. 3. letnik... Vse gre tako hitro. Ja, ni bil nič posebnega. V bistvu je bilo prav obupno, ker smo imeli zjutra samo eno uro (do devetih) in smo se nato potikali po Ljubljani do enih, ko smo začeli naslednja predavanja. Če bo še dolgo tako, bomo kmalu bankrotirali na teh naših kavicah.:P
Ni komentarjev:
Objavite komentar