Whitsunday

Po Town of 1770 je sledila dolga vožnja do najine najbolj severne točke: Proserpine oz. Whitsunday. Verjetno sva se tega dela najbolj veselila, ker sva vedela, da bova po dolgi vožnji od Melbourna končno nekaj dni ostala na enem mestu, kjer bova lahko spala, počivala in poležavala na plaži. Na žalost je bilo najino uživanje rahlo preprečeno s pričakovanimi meduzami ter nepričakovanimi ženskimi težavami. Se je pa Mischa lahko neumno počutil, ko je pri tridesetih stopinjah pripravljal termofor. Kmalu sva spoznala, da je ves turizem v teh krajih usmerjen predvsem v razna "križarjenja", ki so relativno draga, tako da sva bila vesela, da sva imela prihranjenega dovolj denarja, da sva si to lahko privoščila. Tako sva se en dan odpravila na križarjenje po nekaj otokih (Whitsunday's islands) naslednji dan pa smo se odpravili "snorklat" na koralni greben.

Kot zanimivost: otoki so večinoma neposeljeni, se pa na otokih nahajajo različne združbe krav, ovc in ostalih evropskih domačih živali. Te so namreč prvi osvajalci odvrgli z ladij. Ker te živali nimajo naravnih plenilcev, so se tako razmožile in ostale na prvotnih mestih.