Tisti južni. Tisti, ki me vleče nazaj. Tja dol, tja med prijatelje, med tiste s katerimi smo lahko preživeli skupaj 24 ur na dan, pa se še vedno nismo naveličali družbe drug drugega.
Tu pa ... Nekaj časa smo vsi prijatelji, a kaj kmalu se naše poti spet razidejo in vsak hodi po svoji poti. Nihče ne pokliče. Nihče se ne spomni nate.
Jaz grem tja. Med dobre ljudi. Med no worries philosophy. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar