Avstralija

Tole bo malo daljši blog, ki pa ga bom razdelila po poglavjih oziroma stvareh, ki se dogajajo. Tako lahko preberete le tiste dele ki vas zanimajo. :)


1. IAESTE
IAESTE na nacionalnem nivoju je profesionalno vodeno. Ampak se mi zdi, da delajo veliko manj kot mi doma. Če sem imela kakšno vprašanje, navadno ni bilo nobenega odgovora. Vsaj uporabnega ne. Kar se LCjev tiče ... Te so odvisni od dobre volje študentov. In tukaj praktično nimam občutka, da IAESTE sploh obstaja. Prvi dan me je eden od članov pričakal na letališču, kar je bilo res super. Potem je prišel drugi, ki si je vzel pol ure, da je šel z mano po mestu. Nato se mu je mudilo naprej. Naslednji dan smo se dobili z nekaterimi, ki so tukaj že na praksi. V ponedeljek pa sem bila z enim iz LCja zmenjena, da me počaka na železniški postaji in pospremi do inštituta. Ko sem mu napisala SMS, je najprej rekel, da pride čez 20 minut. Po 20 minutah čakanja je poklical, da ga ne bo in da mi bo dal navodila po telefonu. Ki niso kaj prida pomagala. Od takrat nisem videla ali slišala nobenega več.


2. Delo
Delo tukaj je super. Najprej sem sicer morala izpolniti nek online varnostni course. V bistvu je bilo kar smešno s čim vse se tukaj ukvarjajo: od tega kako moraš imeti naštiman stol v pisarni in katera je obvezna oprema avtomobila pa do tega kako poskrbeti za razlito kemikalijo in katere so nevarnosti v laboratoriju. Navadno izpolnjevanje teh stvari traja dva dneva. Jaz sem jih po hitrem postopku opravla do torka do kosila. Potem sem dobila svoj project plan. Od torka do danes sem nato porabila ves čas, da sem iskala članke in brala tiste članke, ki mi jih je dala Sue. Sue je moja mentorica, taka mala ženska, okoli 30, z očitnimi azijskimi koreninami, ampak po govoru verjetno Avstralka. Vsi jo precej spoštujejo, ker ima en tak nalezljiv nasmeh in super odnos, pa še ogromno ve. Moj projekt pa vključuje eno zdravilo, ki je antihistaminik (deluje proti alergijam za nebiokemike). Najprej je treba narediti nekaj eksperimentov o zdravilu, potem pa bomo leče potopili v raztopine in gledali kako se zdravilo sprošča ter poskušali to zoptimizirati, da bi bilo sproščanje čim bolj konstantno. Všeč mi je dejsto, da imam projekt. Poleg tega pa so pogoji za delo super: imam svojo ogromno mizo s svojim računalnikom in vsemi ostalimi stvarmi, ki pridejo zraven. Pa tudi v laboratoriju sem si lahko izbrala svoj delovni pult. :) Tako se mi nikoli ni treba prepirati z ostalimi za prostor kot sem to navadno delala doma.


3. Ljudje
Ljudje tukaj so super. Prijazni, pripravljeni pomagati. Govorijo sicer angleščino z avstralskim naglasom, ki je super seksi, ampak na trenutke tudi super nerazumljiva. Prvi dan sem zamudila v službo pol ure in ni bilo nobenega problema. Sem pač počakala 10 minut, da so si vzeli čas zame, potem so mi razkazali univerzo, povedali kako reagirati če vidim kačo ali pajka, me peljali narediti študentsko izkaznico in varnostno kartico in me predstavili ostalim. Zadnjič je imel avtobus prometno nesrečo in smo obstali za 15 minut. Nobenemu se ni nikamor mudilo, noben ni delal panike, noben ni gledal na uro in mencal. Sedeli smo na svojih sedežih in delali tisto, kar smo do takrat. Družba, s katero se večinoma družim, obsega približno 25 ljudi. Razmerje punce:fantje je 1:4. :) Večinoma smo to študentje, ki smo tukaj na praksi s celega sveta, nekaj je tudi PhD študentov, ki so tudi tujci. Tako da pravih Avstralcev je v naši družbi bolj malo. Med odmori za kosilo tako skupaj hodimo jest in se malo pomenimo, ob četrtkih imamo poker& biljard večere, čez vikende upam, da bomo kmalu kam šli ... Kar precej jih dela na istem inštitutu, tako da je vedno nekdo blizu kadar rabim pomoč ali nasvet.



4. Hrana
Tukaj ni študentskih bonov. Prav tako ni enega takega prehranjevalnega ritma kot ga imamo mi doma. Po enem tednu sem v trgovini končno uspela najti normalen kruh. Za kosilo si ponavadi vsi prinesemo sendviče ali makarone, ki si jih lahko v službi pogrejemo. Ja, pogrešam slovensko hrano. :) Imajo pa dobre piškote, to pa ja.


5. Vreme
Sedaj je baje še zima. No, v bistvu pomlad. Samo te tukaj itak ne poznajo. To pomeni, da imamo povprečno temperaturo prb. 20 stopinj, ampak precej močan veter (okoli 20 km/h) zaradi česar imaš občutek, da je precej bolj mraz. Sonca je bolj za vzorec, ampak na srečo tudi dežja še ni bilo (Adelaide spada med najbolj sušna mesta tukaj). Se mi pa zdi, da vsi že komaj čakamo poletje ... ;)

Zaenkrat bo to dovolj. Več pa v naslednjih javljanjih.