Mt Kosciuszko

Ker vreme ni bilo naklonjeno paraglidingu sva se Brightu izognila ter nadaljevala pot proti nacionalnemu parku Kosciuszko. Tudi tokrat sva prispela na cilj že kar pozno, a vseeno še ujela odprte informacije po poti, kjer sva se opremila z osnovnimi informacijami: predvsem kje prespati, kakšna je vremenska napoved in kako je urejena pot na najvišjo "goro" v Avstraliji: Mt Kosciuszko. Informacijski centri v Avstraliji so odlično opremljeni z informacijami, zemljevidi in ljudmi s prijazno besedo, zato se je tam vredno ustaviti. In midva sva njihove usluge na tem potovanju često uporabljala. Odločila sva se, da bova kampirala v t.i. "wild camping". Plačala sva vstopnino v park in tako so bili vsi ti campingi zastonj. Odločila sva se za tistega zraven reke, da sva imela vsaj vodo za pomivanje posode. So pa tudi ti campingi opremljeni z nekaj mizami in klopmi ter nečim kar lahko pogojno kličemo stranišče. Poleg naju je bil tam še par, ki je spal v avtodomu, pozno zvečer pa se je pripeljal še nekdo, ki pa je zjutraj odšel še pred nama. Ponoči se je temperatura spustila na okoli 0 stopinj Celzija, tako da naju je zjutraj primerno zeblo. Za naslednjo noč sva vedela, da se morava dobro opremiti in sva v šotor navlekla vse odeje in spalne vreče, ki sva jih imela. :)

Naslednje jutro sva se torej odpravila na Mt Kosciuszkom. Zjutraj naju je razveselil sonček, na vrhu pa sneg. Odločila sva se za 13 km pohod. Za daljšo hojo nisva imela časa, pa tudi ni preveč priporočljivo hoditi sam. Sneg še vedno zakriva pot, kar lahko povzroči, da se hitro izgubiš. Tako sva kupila karti za sedežnico, se pripeljala do prb. 1930 m ter se povzpela do vrha, ki leži na 2228 m. Na vrhu sva srečala švicarski par, po poti nazaj pa avstralca, ki sta bila tam s prijatelji. Njuna hčerka in sin pa delata v Sloveniji. Oh, a small small world. Mislim, da je bil to eden najboljših dni najinega potovanja. Definitivno priporočam. :)