Vse stvari se nekoc koncajo. Baje. Vsaj tako pravijo. Tudi moja avstralska pravljica se pocasi bliza koncu. Pred mano so se priblizno 3 tedni. 3 tedni v katerih me caka se nekaj eksperimentov, sestankov, pisanje koncnega porocila, predstavitev mojega projekta, uzivanja, prezivljanje prostega casa z vsemi ljudmi, ki sem jih tukaj spoznala ... Se 3 tedni skupnih kosil, neprespanih noci, zabav, morja, potovanj, veselja, smeha, solzic srece in vcasih kaksna solza zalosti, dolgih pogovorov ... Pogresala bom cas tukaj, Vse te ljudi, ki sem jih v tem casu spoznala. Pogresala bom ta ustaljen urnik, svojo mizo v pisarni, laboratorij, to kako sem uzivala v vsem kar se je tukaj dogajalo. Po drugi strani pa me, s tem, ko se odhod domov nezadrzno priblizuje, vedno bolj vlece domov. Domaca soba. Mamina kuhinja. Mir. Slovenscina. Skavti. Stari prijatelji. Faks (in upanje na to, da ga cimprej koncam). Plezalska klapa. Nekaj novih bitij, ki jih bom ob prihodu domov prvic videla. Moji dve mali punci. Druzina in smeh za druzinsko mizo ...
Vem, da bo tezko reci "goodbye". Vem, da bo na mojih licih verjetno precej vec solz kot jih je bilo ob odhodu od doma. Vem da bo ob prihodu domov na mojih ustnicah en velik nasmeh. Vem, da me caka ogromno dela. Ucenje za izpite, izpiti, diploma. Skavti in ostale obveznosti, ki sem jih zanemarila v teh 6 mesecih. V meni se zadnje case naseljuje droben strah. Da sem si zadala prevec in da mi vse skupaj ne bo uspelo. Po zadnjih pogovorih z ljudmi, ki so mi nekoc veliko pomenili, pa tudi, da doma pravzaprav nimam vec ljudi, ki bi jim lahko brezpogojno zaupala. Ne vem cisto natancno kaj sem pricakovala pred svojim odhodom, a vem (in razumljivo je), da so tudi oni naredili korak naprej v svojem zivljenju (ravno tako kot jaz). Da so si v tem casu poiskali nove prijatelje in nove hobije. Me bodo se poznali, ko pridem domov? Bomo se prijatelji? Bo se enako kot nekoc? Ali so se nase poti v tem casu ze prevec oddaljile in smo postali novi ljudje? Drugacni in spremenjeni. Oddaljeni. Zazrti v svoj mali svet.
Prihajam domov. :) Kmalu. In naj se stvari zgodijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar