6 mesecev je minilo kot bi mignil. Kje so tisti dnevi, ko sem mami doma jamrala, da moram zdržati v Avstraliji 190 dni in se je vse skupaj zdelo kot večnost? Kam so šli vsi ti dneve, vse te ure? Hmm ... V potovanja. Delo. Spoznavanje novih prijateljev. Nore zabave. Pohajanja po mestu. Lene nedelje.
Vsekakor je za mano 6 norih mesecev. Mesecev v katerih sem se naučila mnogo novih stvari, predvsem pa to, da se moram zanesti nase in se sama zmeniti če želim kaj narediti. Ja, bili so slabi trenutki, bili so dnevi, ko sem si želela domov, dnevi, ki sem jih preživela doma, dnevi, ko nisem želela videti nobenega ... Je pa bilo mnogo več lepih trenutkov, ki mi bodo za večno ostali v spominu.
Verjetno bo zadnje teden tisti, ki bo najdlje počival v mojih sivih celicah.
Zadnji sestanek. Z rezultati, ki smo jih vsi želeli videti in ki bodo mogoče vodili do kakšnega novega rezultata. Predvsem pa ponudbo, da se vrnem nazaj. Vsekakor mamljivo.
Moja zaključna zabava (farewell). In dejstvo, da se je ob šestih Mischa pojavil pri meni doma s pico, mesom in vsem ostalim kar ne sme manjkati na zabavi.
Zadnji večer, ki sem ga preživela s tremi meni ljubimi ljudmi. Malo alkohola, dobra družba in dober film. Pa zajtrk naslednji dan, ki me je skupaj s kavo že čakal na mizi, ko sem prišla izpod tuša.
In poslavljanje na letališču. Veliko težje, kot sem mislila.
Malo pogrešam, da moje življenje ni več v taki rutini kot je bilo tam "down under". Predvsem pa pogrešam tistih nekaj ljudi, ki so v teh 6 mesecih uspeli zasesti del mojega srca. Pa, saj se kmalu spet vidimo, kajne? Svet je vendarle tako majhen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar