Nekoč si mi pomenil ... skoraj vse? veliko? Ne vem, nedvomno več kot danes. Nato so se najine poti razšle. Za leto al dve, kar v teh burnih študentskih časih pomeni veliko. In nato so sedaj spet našle skupno pot. Za kratek čas. Najprej moje sporočilo za tvoj orjstni dan in čez en teden tvoj sms za moj rojstni dan. Potem je skozi zrak odletelo še nekaj sporočil in dogovor o srečanju še pred mojim odhodom na morje.
Sem pričakovala istega fanta kot sem ga nekoč poznala? Sem bila takrat sploh dovolj realna ali sem si že takrat v svoji glavi ustvarila svojo sliko o tebi? Fant, ki je prišel, ni bil tisti fant, ki sem ga pričakovala. Ki sem ga nekoč poznala. Nekam čudno spremenjen in star se je zdel. Je on odrastel ali sem jaz postala bolj otroška zadnja leta. Govoril mi je o svojem delu, s takim navdušenjem, da sem ga težko poslušala. Verjetno zaradi tega, ker sem sama take stvari delala že na koncu srednje šole in se mi sedaj niso zdele nič kaj posebnega. Govoril je o sošolcih, o tem kako pišejo diplomo, kako si pridni in kako jim gre dobro v življenju. Kot da bi bila šola edini pomembni dejavnik v življenju. Jaz sem govorila o praksi, o skavtih, o uživanju, o tem, da je treba življenje včasih sprejeti tako kot pride in uživati v njem.
Verjetno nama je obema odleglo, ko sva se po določenem času razšla. Kako se je to lahko zgodilo? Kako mi je lahko danes nekdo, ki mi je nekoč toliko pomenil, le še tujec? Tujec, ki ga mogoče niti ne bi opazila v množici ljudi? Naju je tako močno spremenil čas ali sva si bila vedno različna in tega samo nisem opazila?
Kakorkoli. Čas je, da grem naprej. Spomini pa ostanejo spomini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar