sobota, 5. junij 2010

Absint

Tukajle: http://kandela.blog.siol.net/2007/11/16/skrivnostni-zelenkasti-mocni-absint sem prebrala precej zanimivo izkušnjo. Kar me je spomnilo na mojo izkušnjo z absintom.:)

Seveda je spet povezano z IAESTE. V bistvu s prav posebnim projektom, ki se mu reče CEC (Central European Convention), ki je namenjen izmenjavi znanja med državami, kjer je IAESTE študentsko vodena organizacija. Lani jeseni je čast organizacije pripadla Sloveniji in kar pol leta (ali pa še več) smo se precej aktivno ukvarjali s tem projektom, ki je na koncu res dobro izpadel.

Bil je konec oktobra. In bil je čuden vikend ... Pa začnimo na začetku.
Ker sva imeli s Klaro v soboto še plezanje, sva predhodno sporočili, da bova malo zamudili. V soboto je seveda precej deževalo in na poti v Ljubljano so popravljali cesto. Zato smo se zadnji kilometer premikali po polžje. S Klaro sva na plezanje zamudili, ampak sva si nekako uspeli izboriti še dodatne pol ure, da ponoviva vozle, enojno in dvojno prevezovanje in kar je še ostalih zabavnih stvari pri plezanju. Ko sva po plezanju sedeli pri njej v študentu, je Klara rekla, da ne bi šla na CEC. Ker je imela precej stvari, ki so se ji dogajale v življenju. Kar je razumljivo. In človeka nima smisla siliti v nekaj, kar mu ne odgovarja. V Bohinj sem tako prispela na konec kosila, ki ga je do takrat seveda že zmanjkalo. Pa se je pojavil nek osebek, recimo mu osebek X, ki se je prijazno ponudil, da mi gre po sendvič in čokolado.:) Vmes se je razjasnilo in Bohinj je izgledal nekako takole:

Po zabavnem popoldnevu in večerji je prišla na vrsto "international dinner". To je dogodek, kjer vsaka država predstavi hrano in pijačo, ki je tipična za njihovo državo. Sama sem najprej pomagala pri postavitvi naše mize, nato pa sva z osebkom
X, s katerim sva nato preživela še pretežni del večera in preplesala dober del noči (ja, če imam dobrega soplesalca, tudi jaz nisem tak štor), odšla na en krog okoli miz. češka miza je izgledala tako:

Osebek X vzame z mize po dva kozarčka te barvaste tekočine in enega ponudi meni. Probam in me precej zadane. "Bljah, kaj je to?" "Absint." Hmm... V tistem trenutku sem dobila neke prebliske, da sem nekoč slišala, da so zaradi absinta ljudje že umirali. Baje. Sicer je res, da smo na Švedskem pili precej bolj močan domači šnops, ampak vseeno mi ni bilo preveč do tegale absinta. Zato sem kozarček porinila nazaj v roke osebi X, predvidevam pa, da ga je na koncu popil še kdo drug izza slovenske mize:

Ja, moja izkušnja z absintom se je kar hitro končala. Je pa bila zabavna.:) Predvsem zaradi tega, ker sem ugotovila, da mogoče včasih ljudem malo preveč slepo zaupam.

2 komentarja:

Unknown pravi ...

ha ha ha važn, da ste mel za slovensko hrano pico :P

aja... a kr absint... ti pa nisi od muh ;)

Ziva pravi ...

Hmm. Ni bila pica. Temu se reče neka posebna oblika gibanice.:P
Ja, saj sem ga hitro dala naprej.:) Ni to zame.