Ljudje vstopajo (vstopamo) v naša življenja na različne načine.
Nekateri se kar naenkrat pojavijo - pridrvijo v naše življenje in ga obrnejo na glavo. Taki poavadi naša življenja tudi precej hitro zapustijo in za seboj puščajo boleče sledi.
Drugi vstopajo počasi, korak za korakom. Pridejo čisto potiho in šele kasneje ugotovimo, da so tukaj. Že dolgo časa. Da zavzemajo manjše vloge v našem življenju in da je mogoče čas, da dobijo pomembnejšo vlogo.
Nekateri pridejo in grejo. Nekateri hitijo skozi naše življenje. Drugi ostajajo. Nekateri se vrnejo. Drugi odidejo za vedno. Vsi pa za seboj puščajo sledi. Sledi veselja, sreče, zaljubljenosti, prijateljstva, žalosti, solz, ponujenih ram za jok, odtrganega časa za pogovor, skupnih kosil in smeha ...
Ti si bil kot zvezdni utrinek. Kar naenkrat si pridrvel v moje življenje in ga obrnil na glavo. Sedaj odhajaš. In jaz te nočem spustiti, ker te želim ob sebi. Kot prijatelja, kot nekoga na katerega se lahko kadarkoli obrnem, kot tistega ob katerem ne rabim razmišljati kako moram biti odrasla in odgovorna ter kaj vse me čaka naslednji dan, ampak lahko preprosto uživam trenutek.
Hvala ti za lepe dneve, ki so prehitro minili. Hvala za nočne pogovre, za luno in zvezde, za ogenj in pečeno koruzo. Hvala za nasmehe. Hvala, ker sem ob tebi lahko to kar sem.
In. OPROSTI! Ti veš zakaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar