Včasih pridejo dnevi, ko imaš vsega dovolj. Včasih se ti dnevi razvlečejo v obdobja. In eno tako obdobje se dogaja meni ravno v tem času.
Misli hitijo nazaj. Tja v julij in avgust, v Francijo, na Kolpo in na morje. Ja, letošnje poletje je prineslo veliko zanimivih stvari: uspešno opravljene (in popravljene) kolokvije in izpite, nekaj poglobljenih in obnovljenih prijateljstev, super potovanje v Francijo in posledično bolj povezan odnos s sestro, nepozaben skavtski tabor in tebe, ki si bil razlog, da je moje srce za trenutek spet poskočilo. Pozni poletni veter je odpihnil tebe in tvoja čustva do mene ter voljo do učenja. Je pa pustil vse lepe spomine na poletje, ki živijo naprej. Vseh teh spominov ne bo mogel odpihniti ne prihajajoči jesenski veter in dež, ne prvi zimski sneg in ne vetrič, ki bo naslednje poletje zopet zapihal.
Je pa ta isti jesenski veter prinesel nekaj novosti. Stanovanje je že ena izmed teh. Prišlo je tako na hitro, da še danes ne dojemam popolnoma, da se oktobra selim v Ljubljano. Da bom lahko odšla na faks 5 minut pred začetkom. Da mi ne bo treba čakati po pol ure pred predavalnico, ker pač tisto jutro ni bilo gneče na cesti. Da bom lahko hodila zjutraj pred faksom plavat. In to s kolesom. Da bom lahko šla zvečer ven brez skrbi kdo me bo prišel iskat in koga bom to noč zbudila s klicom. Da ... Ja, obstaja še milijona da-jev. Poleg teh pa obstaja še milijon zakajev, milijon strahov in milijon vprašajčkov, ki se pojavljajo v moji glavi. Ko sem prišla v ponedeljek domov, sem imela tak občutek polne glave. Ko bi si želela nekaj narediti, pa enostavno nisem mogla. Od tistega ponedeljka je minil že teden dni. Misli v glavi se počasi urejajo in prav tako se počasi trdno postavljam na tla. Da me naslednji veter ne bo mogel tako premakniti. Razmišljam za nazaj ... Vem, da sem pogrnila na celi črti, da sem pri eni stvari naredila čisto vsako napako, ki jo je bilo v tistem trenutku možno narediti. Če bi lahko, bi čas zavrtela nazaj in popravila. Pa ne morem. Lahko pa se učim iz lastnih napak in jih naslednjič ne ponovim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar