29. 7. 2009: Odhod domov

Prehitro je minilo in potrebno je bilo iti domov. Skupno kosilo, poslavljanje, vkrcanje na TGV in vožnja do Pariza. Tam sva zamudili prvi avtobus do letališča, kar pa ni bilo nič hudega, ker sva imeli do odhoda letala še ogromno časa. Na letališču nama je nemalo problemov povzročilo iskanje avtobusa, ki bi naju odpeljal do terminala. Ko sva ga končno našli, sva ugotovili, da avtobus do najinega terminala ne vozi več in naju bo šofer odložil nekje drugje, potem pa bova šli peš. Tukaj se je tudi zataknilo, ker je šofer vztrajno govoril, da naju bo doložil pri W, nama pa ni bilo jasno kaj s tem misli, saj so terminali le do črke F (ali G, ne vem več natančno). Tako nama je šofer večkrat razložil, ker je verjetno mislil, da ga ne razumeva. Midve pa sva v bistvu ga razumeli, ampak nama ni bilo jasno. Kakorkoli, do terminala sva prišli peš, se s pomočjo prijaznega uslužbenca elektronsko čekirali, oddali prtljago in odšli na terminal. Dobre tri ure pred odhodom. A je čas hitro minil in čas je bil za boarding. Let sam ni bil nič posebnega z izjemo dveh rahlo nadležnih otrok, ki sta se celo pot drla en čez drugega. Ampak nič hudega. Na srečo smo bili v uri in pol doma. Home, sweet home.:) Čeprav bi ga brez problemov zamenjala za Nantes. Vsaj za kakšno leto.