Odličen dan

Včasih pridejo taki dnevi, ko lahko na koncu samo rečeš: fino je bilo. Čeprav veš, da bi se moral učiti, pa se nisi in da je bilo za narediti še 1000 enih stvari. Pa je v bistvu čisto vseeno, ker je v življenju prav tako pomembno, da si znaš vzeti čas zase in samo uživati. Ne glede na to, kaj pravijo drugi.

Zjutraj sem vstala, odšla k maši, se malo učila in že je bila ura eno. Ob enih smo praznovali rojstni dan fanta moje sestrične. Od kar se je naša širša družina (poleg naše še tetina) povečala iz 11 na 12 se veliko več družimo in na splošno preživimo veliko poletnih vikendov na skupnih kosilih. Kar je fino in zabavno.:) In obdelamo vse: od tega kdo se je poročil do tega kolikšna je temperatura tekočega dušika in ali bi se dalo klorofil teoretično spremeniti v eritrocite.

Po kosilu je do mene prišel Aleš. Šla sva naKriški bajer, ki sicer nikoli ni bila moja priljubljena destinacija. Verjetno zato, ker je veljala za tipično "Podgorsko" destinacijo, sama pa se nikoli nisem prištevala med njih in poleg tega tudi nikoli nisem spletla prijateljskih odnosov s sošolci, ki tu stanujejo. Potem pa sem ugotovila, da je v teh vročih poletnih dneh tam klima bolj prijetna, ker voda vročino delno blaži. Poleg tega je ena izmed klopc postavljena v senci v gozdu, kar name dobro vpliva, ker zadnje čase ugotavljam kako slabo prenašam sonce in vročino. Tam sva sedela in predebatirala vse kar se dogaja: kdaj imamo izpite, zakaj še vedno nimam narejene organske kemije, kako poteka glioksilatni ciklus, zakaj popita kava pred treningom dobro vpliva na tekmovalne rezultate.... Ker se je najin pogovor vključeval tudi biokemijo, se trenutno ne sekiram preveč, ker sem predelala nekaj strani manj kot sem si danes želela. Vem pa, da mi taki dnevi dajejo več moči za nadaljnje delo.

Ja, fino je bilo. In Matej: če to bereš, dogovor o teku še velja.;)