Čukica

Canberra

2012-01-26T22:29:00.008+01:00

Ko sva prišla do Canberre, sva imela za seboj že približno 1000 prevoženih kilometrov. Razen ovc na cesti, do tedaj nisva imela nobenih problemov z avtom.

Za Canberro sva si rezervirala dva dneva in bila vesela, da se nisva vdala pesimističnemu gledanju Avstralcev na njihovo glavno mesto, saj sva bila na samem mestu oba precej navdušena. Vsa glavna mesta v Avstraliji so zgrajena po nekem principu. Adelaide ima recimo obliko pravokotnika, kjer je med najsevernejšo in najjužnejšo ulico centra mesta točno 1 milja. Canberra pa je zgrajena v obliki krogov, ki so med seboj povezani. Vreme še vedno ni bilo idealno, ampak to naju ni preveč motilo, saj sva imela tokrat trdno streho nad glavo. Kljub deževnemu vremenu, sva vse sončne in nedeževne trenutke uspela izkoristiti za raziskovanje mesta. Predvsem prvi dan, ko sva na koncu dneva ugotavljala koliko kilometrov sva prehodila, da sva tako zelo utrujena. Tako sva si najprej ogledala novo stavbo parlamenta, kjer sva na žalost zamudila vodene ture, tako da sva se po tisti ogromni stavbi izgubljala kar sama. Nato sva se sprehodila mimo stare stavbe parlamenta ter manjši botanični vrt ter se po poti, ki spominja na Elizejske poljane sprehodila do War memorial. Nato sva odkrila otoček, na katerem stojijo ogromne orgle, ki so ravno takrat igrale in oddajale zanimiv zvok. Po celodnevnem sprehajanju po mestu in neuspešnem iskanju slovenske ambasade (ob čemer sem ugotovila, da je bolje, da ne izgubim potnega lista), sva se počasi odpravila nazaj proti hostlu.

Naslednji dan sva se odpravila do nacionalnega centra za šport. Tukaj trenirajo vsi avstralski športniki: nekateri stalno živijo na kampusu, nekateri pa pridejo le na skupinske treninge pred velikimi tekmami. Gimnastične dvorane s kamerami, ki neprestano spremljajo treninge in omogočajo temeljite analize, bazeni s podvodnimi kamerami s katerimi lahko spremljajo vsak športnikov gib, ogromno površin za odbojko in košarko, atletski stadion, ogromen fitnes z vso potrebno opremo ter trgovina z dodatki, ki jih športniki lahko pojejo takoj po treningu. Avstralski športniki imajo definitivno izvrstne pogoje za trening.

Dva dneva v Canberri sta prehitro minila. Canberri do popolnega avstralskega mesta manjkajo morje in hribi. Definitivno pa priporočam obisk, ne se prepustiti mnenju Avstralcev, ki svojega glavnega mesta ne cenijo preveč.

Mt Kosciuszko

2012-01-26T21:55:00.005+01:00

Ker vreme ni bilo naklonjeno paraglidingu sva se Brightu izognila ter nadaljevala pot proti nacionalnemu parku Kosciuszko. Tudi tokrat sva prispela na cilj že kar pozno, a vseeno še ujela odprte informacije po poti, kjer sva se opremila z osnovnimi informacijami: predvsem kje prespati, kakšna je vremenska napoved in kako je urejena pot na najvišjo "goro" v Avstraliji: Mt Kosciuszko. Informacijski centri v Avstraliji so odlično opremljeni z informacijami, zemljevidi in ljudmi s prijazno besedo, zato se je tam vredno ustaviti. In midva sva njihove usluge na tem potovanju često uporabljala. Odločila sva se, da bova kampirala v t.i. "wild camping". Plačala sva vstopnino v park in tako so bili vsi ti campingi zastonj. Odločila sva se za tistega zraven reke, da sva imela vsaj vodo za pomivanje posode. So pa tudi ti campingi opremljeni z nekaj mizami in klopmi ter nečim kar lahko pogojno kličemo stranišče. Poleg naju je bil tam še par, ki je spal v avtodomu, pozno zvečer pa se je pripeljal še nekdo, ki pa je zjutraj odšel še pred nama. Ponoči se je temperatura spustila na okoli 0 stopinj Celzija, tako da naju je zjutraj primerno zeblo. Za naslednjo noč sva vedela, da se morava dobro opremiti in sva v šotor navlekla vse odeje in spalne vreče, ki sva jih imela. :)

Naslednje jutro sva se torej odpravila na Mt Kosciuszkom. Zjutraj naju je razveselil sonček, na vrhu pa sneg. Odločila sva se za 13 km pohod. Za daljšo hojo nisva imela časa, pa tudi ni preveč priporočljivo hoditi sam. Sneg še vedno zakriva pot, kar lahko povzroči, da se hitro izgubiš. Tako sva kupila karti za sedežnico, se pripeljala do prb. 1930 m ter se povzpela do vrha, ki leži na 2228 m. Na vrhu sva srečala švicarski par, po poti nazaj pa avstralca, ki sta bila tam s prijatelji. Njuna hčerka in sin pa delata v Sloveniji. Oh, a small small world. Mislim, da je bil to eden najboljših dni najinega potovanja. Definitivno priporočam. :)

Popotovanje po vzhodni obali Avstralije

2012-01-26T07:36:00.003+01:00

Vzhodna obala je tisti del, ki ga večina ljudi povezuje z Avstralijo. Pravzaprav bi lahko napisali, da za večino ljudi velja: vzhodna obala = Avstralija. V času mojega prvega bivanja tam je časa za ta predel zmanjkalo, ker sem imela preveč dela z raziskovanjem centralnega dela. Tako mi seveda ni preostalo nič drugega, da se vrnem in pogledam še ta del tega kontinenta.

Najino popotovanje se je začelo v Melbournu. Najine prvotne načrte sva prvič spremenila že pred mojim odhodom "down under", saj naju je prvi dan razveseljeval dež. Tako sva ostala v Melbournu, kjer sem se jaz uspešno borila z zaspanostjo, ki me je pestila še od poti. Verjtno ta odločitev niti ni bila tako napačna, ker sva se tako izognila dežju, mene pa nato utrujenost ni več pestila. Naslednji dan naju je razveselilo sonce in najina pot se je začela. Laurin prtljažnik je bil pol opreme za paragliding in kampiranje, na zadnje sedeže pa sva s težavo zložila omejeno količino prtljage, preostali del opreme za kampiranje ter hrano.

In sva šla ... Od Melbourna proti Wilsons Promontory National Park. Najin plan poti je združeval paragliding, čim več pohajkovanja, ležanja na plaži in turistične oglede. Najprej se je začel s pohajkovanjem. Ko sva prišla do Wilsons Promontory sva bila očarana. Takoj sva vedela zakaj ljudje pobegnejo sem iz Melbourna, pa četudi le za vikend. Najprej sva se odpravila do informacijske točke, ker so imeli spet kar nekaj problemov s poplavami. Tu sva dobila vse potrebne informacije o odprtih poteh po parku. Odločila sva se za hrib kamor bova odšla in upala na čim lepši razgled na morje in ostalo hribovje. Hoja je bila na trenutek rahlo naporna, predvsem zaradi velike vlažnosti, a na vrhu je bilo vse poplačano. Fotografija prikazuje vse:

Od tam sva se proti večeru odpravila proti Golden Beach, kjer je bil najin prvi postanek v kempu zraven obale z le enim preostalim parom. Tako sva lahko še uživala v miru, ki ga kmalu nato ni bilo več. Vzhodna obala je le turistična meka Avstralije.

Spremembe

2011-08-21T22:27:00.006+02:00

Pravijo, da je čas, da napišem nov blog. Pravzaprav so to rekli že pred nekaj časa. Pa naj bo, saj že dolgo časa ni bilo nič novega.

Trenutno sem v enem takem obdobju sprememb. Verjetno največjem ali pa enem največjih. Fakulteta se končuje in s tem se končuje moje redno šolanje. Upam, da prihodnost prinese še malo šolanja, a zaenkrat bo potrebno dokončati diplomo. Nato pa pogledati za službo, ki mi bo omogočala, da se dokončno postavim na svoje noge in bo, upam, izpolnila vsaj del mojih želja. Danes živimo v takem svetu, da bomo delali nekaj let tu, nekaj let tam, v tej in oni državi, na različnih projektih. Zaenkrat še puščam času, da gre svojo pot, čeprav bi bilo potrebno kaj kmalu razmisliti o tem kaj zares početi po končani fakulteti in poiskati primerno službo. Zaenkrat pa me čaka vloga prošnje za podaljšanje statusa, en mesec potepanja po vzhodni obali Avstralije in veliko dela v laboratoriju ter pisanje diplome. Nato pa ... Who knows, bomo videli kaj bo čas prinesel.

Eno je gotovo. Letošnje leto je prineslo konec moje skavtske poti. Čeprav so volčiči še vedno prisrčni in bi si želela še kakšno leto preživeti med njimi, so nesoglasja med voditelji (p)ostala prevelika. Ko te toliko časa ni med njimi, se to pozna na dinamiki - zdi se mi, da nas je to leto s tistimi, s katerimi smo bili že prej skupaj, še malo bolj povezalo, medtem ko se s tistimi, ki so prišl na novo nikakor nismo mogli ujeti. In zato si pravim, da ni vredno. Ni vredno mojega časa, moje volje. Ni vredno tega, da poskušam vsem ustreči in da porabim goro časa za to, da bi se vsi imeli fino. Ni vredno tega, da bi skavte zapustila s slabim občutkom po tem, ko so mi tako ogromno dali. In je čas, da grem naprej in rečem, da smo se imeli fino ter da ima vsaka stvar svoj konec.

Potem pa so tu še vsi tisti, ki me obkrožajo. Ki me včasih spravijo v smeh, včasih pa v slabo voljo. Ki pomagajo pri mojih težavah in ki s svojimi težavami včasih povzročijo neprespane noči. Tisto dekle s katero sva se včasih slišali vsak dan, pa naju je letos razdalja rahlo razdružila. Pa tistih pet, za katere vem, da mi bodo vedno stali ob strani. Tisti fant, ki pravi, da me ima rad in naj malo potrpim. Pa nekdo, pri katerem imam še vedno probleme sprejemati njegove odločitve. Ter vsi tisti, s katerimi smo bili v Avstraliji včasih nerazdružljivi, danes pa pride do pogovorov z njimi ob trenutkih, ko jih najbolj potrebujem. Ja, ta čas spreminja tudi ta razmerja. Ali pa ta razmerja spreminjajo čas. Kakorkoli ... Zgleda, da bo tako prav.

Things change, people change

2011-04-18T22:54:00.002+02:00

Ko sem odhajala, sem imela z enim svojih pijateljev pogovor v smislu kako močno se človek lahko v pol leta spremeni. Ta prijatelj je namreč svojo prakso oddelal na Irskem, prav tako pol leta. Takrat je rekel, da se človek, ki odide, v tem času tako močno spremeni, da je ponavadi težje priti nazaj kot oditi. Da se meni to že ne bo zgodilo, je bil moj odgovor. In mogoče se je na začetku res tako zdelo ...

Potem so se stvari tako hitro odvile. Tisto presenečenje na letališču. Pa jet lag. Nespanje. In učenje. Ogromno tega. Nekje vmes se je moje življenje ustavilo. Zamrznilo. Nisem več odgovarjala na klice. Pogovore z ljudmi sem zminimizirala na nulo. Skavtski občutek se je izgubil. To je verjetno tisto, kar me je še najbolj zadelo. Kako neverjetno drugače so se stvari čutile.

Potem je sledil pogovor z nekom, ki mi pomeni mnogo več kot si on misli. In ta nekdo je rekel, da se sama zapiram pred ljudmi. Postavil me je na realna tla. Tako kot malo ljudi do sedaj.

Še vedno se mi zdi, da ljudje okoli mene niso čisto taki kot so bili. Čeprav sem verjetno jaz tista, ki sem drugačna. Mogoče vse to izhaja iz mojega videnja prijatljstva. In tega, da ljudi, ki jih imam rada, še zmeraj nočem deliti. Če rečem tako, kot takrat, ko sem bila mala: Moje!

Dom(a)

2011-04-13T21:48:00.002+02:00

Zadnje čase je eno najbolj pogostih vprašanj, ki jih dobim: Kako se imaš kej doma? Pogrešaš Avstralijo? In moj odgovor je skoraj vedno enak: Ja, pogrešam Avstralijo. Veliko bolj ljudi, ki so tam, kot samo državo. Samo je tudi zelo lepo biti doma.

Verjetno se niti ne zavedam dobro, da sem pravzaprav doma. Ker se (z izjemo prvih nekaj dni) odkar sem prišla domov več al manj učim, se pogovarjam s tistimi, ki so ostali down under in hodim na skavte. Občasno se popokam v Ljubljano: učit in na kosilo s Klaro. Da sem vsaj malo med ljudmi. ;)

Po ponedeljku pa: gremo na vsa tista obljubljena kosila in pijače, ki sem jih obljubila v zadnjih 14 dneh. Prosim, pocukajte me za rokav, da vsa slučajno ne izpustim. In potem ... V Švico. Kako zelo se že veselim.:)

Še prej pa ta izpit, ki mi jemlje spanje in veliko živcev. Moja trenutna največja želja je, da gre skozi. Samo skozi. Prosim, prosim, naj gre skozi. :) Pa saj bo, ane? Ja, bo ja.

Piha veter

2011-04-02T09:22:00.002+02:00

Tisti južni. Tisti, ki me vleče nazaj. Tja dol, tja med prijatelje, med tiste s katerimi smo lahko preživeli skupaj 24 ur na dan, pa se še vedno nismo naveličali družbe drug drugega.

Tu pa ... Nekaj časa smo vsi prijatelji, a kaj kmalu se naše poti spet razidejo in vsak hodi po svoji poti. Nihče ne pokliče. Nihče se ne spomni nate.

Jaz grem tja. Med dobre ljudi. Med no worries philosophy. :)

Prigoda z letališča

2011-03-28T20:24:00.002+02:00

Dogodek z Brnika, za katerega so odgovorni moji prijatelji soskavti, je bil pravzaprav razlog za pisanje prejšnjega bloga. Pa naj bo torej nov blog ...

Po 30 urah letenja, teka po Sydneyskem letališču, prekladanju po Frankfurtskem letališču, sem si samo želela priti na Brnik in domov pod tuš. Iz Frankfurta do Brnika nas je odpeljal mali Adriin Candair, na letalu pa je bilo približno 75 % nemških poslovnežev in še ostalih 10 % nemško govorečih ljudi. Moj ogromni kovček je prišel na cilj kot zadnji. No, če sem čisto natančna je še en gospod čakal nanj. Torej, moj kovček je bil predzadnji. Otovorjena s kovčkom, torbo z računalnikom, še eno torbo v kateri sem imela plišasto kookaburro (ki mi jo je na letališče v adelaide prinesla Carla) ter torbo z denarnico in ostalimi dokumenti se odpravim proti izhodu. Kjer me ustavita dva carinika. Carinikov na slovenskem letališču nisem videla že od takrat, ko smo bili sprejeti v evropsko unijo. Pa tudi prej jih nisem prav pogosto videla. Ta dva modela me torej ustavita in začneta spraševati od kje sem prišla, koliko časa sem bila tam, kaj sem delala ... V moji glavi pa je zvenelo samo: prosim, ne me pripravit do tega, da bi odprla kovček. Ker si tega res ne želim. Potem me vprašata če imam kakšen osebni dokument in preverita moj potni list ter podata neko pripombo v smislu: aha, iz Podgorja. To je tukaj blizu ne? Po 5 minutah sta se končno odločila, da me spustita tista dva metra kolikor je manjkalo do izhodnih vrat. Zadnja pripomba je bila: "Pa pripravi se na presenečenje." Izstopim skozi vrata, kjer pričakujem le mojega očeta, tam pa me poleg moje družine pričakajo še 4 prijatelji. :) Miha kleči na tleh z napisom Živa in mobitelom v roki, punce (Mojca, Zala in Zdenka) pa stojijo zraven moje mame, očeta in sestre. Definitivno dobro presenečenje. Najboljše. :) Tako nepričakovano in tako dobro. Hvala še enkrat!

Doma

2011-03-28T19:16:00.002+02:00

6 mesecev je minilo kot bi mignil. Kje so tisti dnevi, ko sem mami doma jamrala, da moram zdržati v Avstraliji 190 dni in se je vse skupaj zdelo kot večnost? Kam so šli vsi ti dneve, vse te ure? Hmm ... V potovanja. Delo. Spoznavanje novih prijateljev. Nore zabave. Pohajanja po mestu. Lene nedelje.

Vsekakor je za mano 6 norih mesecev. Mesecev v katerih sem se naučila mnogo novih stvari, predvsem pa to, da se moram zanesti nase in se sama zmeniti če želim kaj narediti. Ja, bili so slabi trenutki, bili so dnevi, ko sem si želela domov, dnevi, ki sem jih preživela doma, dnevi, ko nisem želela videti nobenega ... Je pa bilo mnogo več lepih trenutkov, ki mi bodo za večno ostali v spominu.

Verjetno bo zadnje teden tisti, ki bo najdlje počival v mojih sivih celicah.
Zadnji sestanek. Z rezultati, ki smo jih vsi želeli videti in ki bodo mogoče vodili do kakšnega novega rezultata. Predvsem pa ponudbo, da se vrnem nazaj. Vsekakor mamljivo.
Moja zaključna zabava (farewell). In dejstvo, da se je ob šestih Mischa pojavil pri meni doma s pico, mesom in vsem ostalim kar ne sme manjkati na zabavi.
Zadnji večer, ki sem ga preživela s tremi meni ljubimi ljudmi. Malo alkohola, dobra družba in dober film. Pa zajtrk naslednji dan, ki me je skupaj s kavo že čakal na mizi, ko sem prišla izpod tuša.
In poslavljanje na letališču. Veliko težje, kot sem mislila.

Malo pogrešam, da moje življenje ni več v taki rutini kot je bilo tam "down under". Predvsem pa pogrešam tistih nekaj ljudi, ki so v teh 6 mesecih uspeli zasesti del mojega srca. Pa, saj se kmalu spet vidimo, kajne? Svet je vendarle tako majhen.

Preprosto

2011-03-18T05:48:00.001+01:00

Lepo.
Zaljubljeno.
Veselo.
Navihano.
Noro.
Prijetno.

Vcasih so stvari tako preproste ... Samo pustiti jim moramo, da se zgodijo.

Things

2011-03-03T02:22:00.002+01:00

Vse stvari se nekoc koncajo. Baje. Vsaj tako pravijo. Tudi moja avstralska pravljica se pocasi bliza koncu. Pred mano so se priblizno 3 tedni. 3 tedni v katerih me caka se nekaj eksperimentov, sestankov, pisanje koncnega porocila, predstavitev mojega projekta, uzivanja, prezivljanje prostega casa z vsemi ljudmi, ki sem jih tukaj spoznala ... Se 3 tedni skupnih kosil, neprespanih noci, zabav, morja, potovanj, veselja, smeha, solzic srece in vcasih kaksna solza zalosti, dolgih pogovorov ... Pogresala bom cas tukaj, Vse te ljudi, ki sem jih v tem casu spoznala. Pogresala bom ta ustaljen urnik, svojo mizo v pisarni, laboratorij, to kako sem uzivala v vsem kar se je tukaj dogajalo. Po drugi strani pa me, s tem, ko se odhod domov nezadrzno priblizuje, vedno bolj vlece domov. Domaca soba. Mamina kuhinja. Mir. Slovenscina. Skavti. Stari prijatelji. Faks (in upanje na to, da ga cimprej koncam). Plezalska klapa. Nekaj novih bitij, ki jih bom ob prihodu domov prvic videla. Moji dve mali punci. Druzina in smeh za druzinsko mizo ...

Vem, da bo tezko reci "goodbye". Vem, da bo na mojih licih verjetno precej vec solz kot jih je bilo ob odhodu od doma. Vem da bo ob prihodu domov na mojih ustnicah en velik nasmeh. Vem, da me caka ogromno dela. Ucenje za izpite, izpiti, diploma. Skavti in ostale obveznosti, ki sem jih zanemarila v teh 6 mesecih. V meni se zadnje case naseljuje droben strah. Da sem si zadala prevec in da mi vse skupaj ne bo uspelo. Po zadnjih pogovorih z ljudmi, ki so mi nekoc veliko pomenili, pa tudi, da doma pravzaprav nimam vec ljudi, ki bi jim lahko brezpogojno zaupala. Ne vem cisto natancno kaj sem pricakovala pred svojim odhodom, a vem (in razumljivo je), da so tudi oni naredili korak naprej v svojem zivljenju (ravno tako kot jaz). Da so si v tem casu poiskali nove prijatelje in nove hobije. Me bodo se poznali, ko pridem domov? Bomo se prijatelji? Bo se enako kot nekoc? Ali so se nase poti v tem casu ze prevec oddaljile in smo postali novi ljudje? Drugacni in spremenjeni. Oddaljeni. Zazrti v svoj mali svet.

Prihajam domov. :) Kmalu. In naj se stvari zgodijo.

My IAESTE experience

2011-01-21T13:11:00.006+01:00

This will probably be my first and last blog written in English. The first one because I want some people, who are not that comfortable with Slovene, to understand it. But the last one because I'm still not very fluent in English. I know I still make many mistakes and I apologize for this to all the English speaking people reading this.

To come back on topic: I started to think a bit more about the IAESTE after I read an article from one of the girls I met through IAESTE in this time. She was writing about her experience which was in many cases very similar to mine. Everything started so easily. With a coffee with one of my friends once after classes and a simple question: So, what are your planes for the next summer. And she replied that she's just joined this organization which is called IAESTE and that she's going for a trainee ship somewhere abroad. It sounded interesting, so I came over next Tuesday and had a look. Being pretty shy at that time. When the meeting was over, they made me to go out with them for a drink. I still remember it: drinking hot chocolate and talking. People were asking me questions and I had a feeling that they're actually interested in what I answer. I got a good first impression and I continued going there. Making new friends, helping and having fun. When the time came, I took the position of incoming coordinator, getting the nominations from abroad and representing the bridge between the trainees coming to Ljubljana and the companies and supervisors accepting them. It took some time, but after the summer passed and the trainees went home happy, we were happy to. We did a good job. None of us (neither me, nor my friend) went abroad that year. It was a mixture of different reasons, but we both knew that we'll probably have even more opportunities next year.

As the summer finished, I passed my function of the incoming coordinator to the news students. We started to work for Central European Convention (CEC) and have been living only for this for the next 2 months. After it was over, we were almost dead, but we're happy as we knew that we did our best and we also got some very good feedback. I got the IAESTE feeling and nothing could stop me now. November came and it was time for a huge change in our National Committee (NC). That was a month of long talks with people. A month of thinking, organizing time, working for the university ... It finished with the elections where Klara was elected to be a new National Secretary and I took over the position of the Exchange Coordinator. I knew it will be a tough year taking into the account that I was still an Outgoing Coordinator on local level, that I was in my last study semester at the university and that I was the main leader in my scout group at home. On the other hand I knew that this will just make me to organize my time better and that I'll learn a lot of new things. I probably learnt more than I did in the previous 3 years at the university. It came naturally that Klara took over the incoming part and I took over the outgoing part on our national level. This meant the communication between the students, National Secretaries from other countries, Outgoing Coordinator from our second LC and sometimes also some other people at home and abroad. There were times when I said that I can't do it anymore, but I always managed to come through these times with a little help of my friends. :)
However, all hard work brought some good things: we sent more students abroad that we did in the last year, we got far more students coming to Slovenia, we managed to exchange trainee ships with some exotic countries and we managed to start solving our visa politics. And the most important: we both got trainee ships we wanted. Klara a very good one in UK in the field of neuroscience and I one in Australia which seemed quite impossible before the General conference.

My year in NC finished in October with the new elections when new students took over the positions we occupied in the last year. When I look back on the year, I don't regret anything. I learnt so many new things and got more experience for life than I did at the university. I got an amazing trainee ship in this crazy country. I learnt how to communicate with the officials and became more relaxed in English. I learnt how to live on my own and started to eat meat (yes mum, I did). :) Most importantly, I met a bunch of amazing people:
- A guy that said I can call him at 3 in the morning. And so I did. Once. And he answered and helped. Afterwards he was the one that managed to help with all my problems getting the Australian visa (besides my mum of course).
- A guy that was running with me everyday bringing with him a bottle of water for me. Listening to my problems and trying to solve them. Hanging around and eat ice cream. Giving me his jacket when I was freezing in the evenings.
- A couple that allowed me to sleep on their couch while I was "homeless" for 14 days. Soon, their home became my home and at that time I realised that I managed to make good friends here.
- The best supervisor ever that takes care that I always have a project plan and all the protocols on my table. She's always there for me when I need her, but she allows me to think with my own head and organise my time myself as long as I bring the results on monthly meetings.
- All those guys at work that help me when things aren't going as they should.
- A guy that shares a passion for musicals with me. That brings me Kraš napolitanke. That is prepared to spend after hours with me. Comes by and takes me for an ice cream during the experiments. Takes me for weekend trips and takes care that I'm always fed (as he knows that I'm cranky when I'm hungry).
- A girl that became one of my best friends here. I have a feeling that I can tell her everything. And I miss her as I haven't really talked to her for some time.
- A guy I really liked. Everything finished when he left this South Australian oasis and went back home to the real world. But I really enjoyed our time together and I hope we stay friends.
- A crazy girl that spent the majority of Thursday nights with me. We spent hours talking about boys and work and I can say that because of her my time here was much better that would be otherwise.
- Lastly: a bunch of other guys from work. We went camping together, spent lunch times together, tried to explore Adelaide, spent our time at the beach, watching movies, talking, laughing, dancing, having fun ... Without them my time here wouldn’t be as great as it is.

I love what all this experience did from me. I definitely became a new person. More relaxed, more “user friendly”. I learnt a lot. And despite all hard work, I'd repeat it again. In exactly the same way I did it for the first time.

9000 km v 20 dneh ali popotovanje od Adelaida do Darwina

2011-01-07T23:02:00.008+01:00

Ideja je padla že kar zgodaj po mojem prihodu v "deželo tam spodaj", vse skupaj pa se je malo bolj izkrastiliziralo v začetku decembra. Ja, res gremo na to potovanje. Od Adelaida do Darwina. Več kot 9000 km. Z avtom. Že sama misel je bila strašljiva, ampak včasih se je potrebno malo prepustiti dogodkom, da te nosijo.

Adelaide - Coober Pedy
Naša prva postojanka je bila torej Coober Pedy. Približno 850 km severno od našega doma. Znan kot svetovna prestolnica opalov in kot mesto, kjer lahko kampiraš pod zemljo. Poleg tega pa tudi eno izmed bolj multikulturalnih mest v Avstraliji, kjer lahko med drugim najdeš hrvata in grka, ki ti bosta želela prodati opale, srbsko pravoslavno cerkev, neko drugo cerkev v središču mesta, kjer imajo obešeno sliko iz Brezij (s slovenskim napisom), hrvaško družabno društvo ... Naša družba (sestavljena iz 4 ljudi: Aga, Kamil, Mischa and moi) je tako rezervirala kapiranje pod zemljo in "opal mining tour". Razlog zakaj so stvari pod zemljo je precejšnja vročina, ki je običajna za to območje, ki pa je mi, na srečo, nismo občutili (ja, vremenske spremembe in take fore). Tam spodaj sicer ni potreb po postavljanju šotora, ampak smo to vseeno naredili. Iz dveh razlogov: da smo lahko dobili sliko šotora pod zemljo (:P) in da smo malo vadili kako čim hitreje postaviti šotor v primeru dežja. Potem smo se udeležili ture, kjer so nam razložili kako nastanejo opali, kako razlikovati vredne in ničvredne opale, kako lahko sam iščeš opale (ja, dejansko se to da in ni preveč komplicirano - edini problem je, da jih ni preveč lahko najti) in kako sploh poteka samo raziskovanje. Zanimiva stvar. Naslednje jutro smo se podali na lov za opali, nato pa nadaljevali pot:

Coober Pedy - Alice Springs
Alice Springs je največje mesto sredi ničesar. Cela centralna Avstralija je načeloma ena velika puščava, ki pa je bila začuda mnogo bolj zelena kot smo si predstavljali. Cesta, ki povezuje Adelaide in Darwin se imenuje Stuart Highway in je prb. 1500 km dolga neprekinjena, ravna asfaltirana cesta. Alice Springs je bila bolj postojanka na naši poti, ker smo si po prb. 1500 prevoženiih km vsi želeli samo čim prej zaspati.

Alice Springs - Tennant Creek
Nato nas je pot vodila naprej na sever, proti mestu, ki se imenuje Tennant Creek. Vmes smo se ustavili v Devils Marbles. V osnovi je to formacija kamnov, kjer se je dalo narediti precej dobre fotografije (photoshooting no.1), kaj več pa si lahko preberete na temle linku: http://en.wikipedia.org/wiki/Devils_Marbles_Conservation_Reserve. V tem trenutku smo že bili v območju NT (Northern Teritory). Mislim, da me je tukaj prvič zares zadela vročina, ki vlada na tem območju. Celotna formacija je precej impresivna in če se kdaj odpravite v ta predel, priporočam, da zavijete s ceste in si jo ogledate. Večer se je končal v Tennant Creeku, ki je znan po rudnikih zlata. Tukaj smo tudi prvič ugotovili, da deževna doba ne pomeni le več dežja, ampak tudi to, da si večina ljudi zaradi pomanjkanja turistov vzame prosto. Tako je kar precej stvari zaprtih in naš obisk rudnika zlata je tako padel v vodo. Postavljanje šotora št. 3, večerja, spanje.

Tennant Creek - Katherine
Sledil je dan vožnje, ki se je končal v Katherine. Po poti smo se ustavili v Mataranki, to je prostor, kjer se odvija knjiga We of the never never (http://en.wikipedia.org/wiki/We_of_the_Never_Never). Poleg tega pa je znana po toplih vrelcih, kjer se da plavati v čudovitem tropskem okolju. Po osvežitvi smo nadaljevali pot proti našemu cilju za ta dan. Prvi dež. Težke odločitve med kampiranjem za 40 dolarjev in kabino za 160 dolarjev. Odločili smo se za kampiranje, kar se je izkazalo za rahlo neugodno odločitev. Evakuacija šotora sredi noči po tem, ko smo se zbudili v 3 cm vode in prenočitev v avtu sta imela za posledico malo slabe volje in utrujenost naslednji dan. Zjutraj nas je na srečo zbudilo sonce, ki je omogočilo vsaj zasilno posušitev šotora in normalno pakiranje. Hkrati pa je ta noč prinesla odločitev, da v območju severno od Katherine ne kampiramo več.

Katherine - Kakadu National Park
Blizu Katherine se nahaja Nitmiluk National Park, ki je bil prvi park, ki nam je ponudil nekaj prostora za "bushwalking". Kar nekaj prehojenih kilometrov v vročini in vlagi je bilo poplačanih s prvim (od mnogih) prečudovitih slapov, ki smo jih videli na našem potovanju. Slapovi navadno padajo v tako imenovane "pools", ki omogočajo kopanje, ampak tega tokrat nismo izkoristili. Po osvežitvi smo se odpravili nazaj, po poti so nas spremljali črni oblaki in nekaj dežnih kapelj, ki pa so se kmalu posušile. Pot smo nadaljevali mimo Edith Falls, ki so bili res čudoviti. Na žalost pa si jih, zaradi obilice dežja v preteklih dneh, ki je imelo za rezultat poplavljeno pot, nismo mogli pobliže ogledati. Ampak je tudi pogled od daleč zadostoval. Večer se je zaključil v Kakadu National Park, kjer smo že poprej rezervirali bungalov nad katerim smo bili vsi navdušeni. Sama arhitektura je precej preprosta: ena soba iz sten, ki prepuščajo veter in omogočajo, da prosto "diha", 4 postelje in ventilator na stropu. Ampak se mi zdi, da smo se vsi štirje zaljubili v to malo bivališče. Cel dan pohajkovanja, večerja, tropska vročina, spanje.

Kakadu National Park (NP)
Moji prvi vtisi: prava tropska vročina, narava, odličen kraj za dolge sprehode, kraj ki mi bo definitivno prirasel k srcu. In nisem se motila. Mislim, da smo se vsi zaljubili v ta prostor, kjer smo preživeli nekaj dni. Odpravili smo se na 2 daljša pohoda, kjer smo bili večinoma sami (ja, deževna sezona in to). Narava je prečudovita, drugi pohod pa se je končal s slapom in naravnim bazenom pod njim. Na informacijah so nam rekli, da je ta predel varen za plavanje, tako da smo se trije izmed četvorke odločili, da poskusimo našo srečo. :P Kakadu namreč leži že dovolj na severu, da to območje lahko okupirajo krokodili. Med suho dobo jih precej uspešno lovijo, v času deževne dobe pa poplav in krokodilov ni več mogoče kontrolirati. Previdnost ni nikoli odveč, hkrati pa je bila to ena redkih priložnosti, da plavamo v območju NT. Čeprav je govora o krokodilih mnogo, pa je pravzaprav kar težko najti krokodila v naravi. To smo izkusili zadnji dan našega bivanja tukaj, ko smo se odpravili na "križarjenje" po South Alligator River. Veliko narave, poplavljenih poti, nenavadih rož in ptičev in ... po kake pol ure smo uspeli zaznati tudi krokodila. A na žalost le za trenutek, ker se je nato spet skril pod površje. Krokodili lahko preživijo pod vodo tudi kako uro ali dve in so zmožni zreducirati svoj srčni utrip na le nekaj utripov na minuto. Precej osupljive živali. Od tukaj smo se nato odpravili naprej na pot, božični dan smo namreč želeli preživeti na najbolj severni točki našega potovanja.

Darwin
je glavno mesto NT, ki pa nas ni preveč očaralo. Je precej majhno, definitivno veliko manjše od Adelaida. Cel center obsega približno 2 ulici. Verjetno nismo imeli prav dobrega občutka tudi zato, ker je bil naš hostel v precej slabem stanju, poleg tega pa so se nad nami kar konstantno zbirali črni oblaki. V Darwinu smo tako malo pohajkovali, si privoščili večerjo zunaj (po tednu dni kampiranja, tortilj in riža kar dobrodošla sprememba), ter si ogledali dve atrakciji severnega teritorija: fishfeeding in farmo krokodilov. Fishfeeding pravzaprav ni nič posebnega: en zalivček v katerega priplavajo ribe, ker so navajene, da jih ljudje ob določenih urah dneva hranijo. Fino je, ker ti povejo malo več o ribah, ki plavajo okoli, občutek, ko ti nešteto velik rib plava okoli nog je zanimiv, drugače pa je to verjetno bolj stvar nad katero so navdušeni otroci. Farma krokodilov pa je bila precej bolj zanimiva. Po naključju nam je uspelo priti tja ravno v času, ko so imeli vodeno turo, tako da nam je fant, ki tam dela, malo razložil o krokodilih, o njihovih značilnostih in kako napadejo. Potem smo gledali tudi kako jih hranijo in ko vidiš kako nepričakovano in hitro zagrabi tisti kos mesa, ti je precej jasno, da nimaš prav veliko možnosti v kolikor se znajdeš v vodi skupaj s krokodilom. Prav to je tudi namen takih centrov: izobraževati turiste, da krokodili napadejo iznenada in da nikoli nisi dovolj previden. Darwin je bil tudi mesto, kjer smo morali prvič preurediti naš originalni plan potovanja: dež je v preteklih dneh precej namočil ceste, tako da je bil obisk Brooma precej nemogoč. Asfaltirana cesta bi nam namreč vzela preveč časa, nesfaltirana, krajša cesta pa bi bila neprevozna ali pa prevozna z zelo nizko hitrosjo. Tako smo se odločili, da se obrnemo nazaj proti jugu in preživimo več časa na določenih točkah po tej poti.

Litchfield National Park
Ta park je sicer bil na našem potovalnem spisku, a smo mu po spremembi plana namenili nekoliko več časa kot je bilo prvotno mišljeno. Če doma delamo neko primerjavo med Blejskim in Bohinjskim jezerom in Postonjsko ter Škocjanskimi jamami, lahko tukaj tudi potegnemo primerjavo med Kakadujem in Litchfieldom. V tem primeru je Kakadu bolj podoben Bohinju ali Škocjanskim jamam. Svojo lepoto skriva in ni tako na očeh. Če si moral tam do slapu hoditi nekaj ur po precej težkih razmerah, je bil tukaj slap oddaljen le pol kilometra, hkrati pa je bilo tudi možnosti za kopanje več kot v Kakaduju. Še vedno mi je bil Kakadu malo bolj všeč, čeprav je bil tudi Litcfield očarljiv. Predvsem pa bolj dostopen v teh težkih deževnik razmerah. ;) Čeprav so nas med kopanjem v enem izmed naravnih bazenov spodili iz vode, ker so pričakovali monsunsko deževje, ki bi lahko prevrnilo kako drevo in bi lahko bilo potencialno nevarno za kopalce. Na koncu ni bilo nič hujšega, ampak Avstralci se držijo načela, da je bolje delovati preventivno. ;) V Litchfieldu smo si še ogledali ogromne strukture, ki jih gradijo termiti, da se zaščitijo pred vremenskimi nevšečnostmi. Teh struktur je sicer polno po vsem severnem območju, ampak tukaj imaš včasih občutek, da si se znašel pred ogromnim pokopališčem. ;)

Litchfield NP - Kakadu NP
Iz Litchfielda smo šli nazaj v Kakadu. Iz dveh razlogov: ker smo bili vsi navdušeni nad njim in ker smo po reorganizaciji prvotnega plana imeli več časa kot bi ga imeli sicer. Prvotni namen je bil Ubirr. A nas je na žalost že po prb. 300 m ustavilo 80 cm vode na cesti. Neprehodna cesta torej. Tako smo se obrnili in odšli pogledat razgled na en drug, manjši hrib. Ubirr je najbolj znana vzpetina v Kakaduju, ljudje pogosto hodijo tja, da si od tam ogledajo sončni zahod in da imajo razgled nad celotno pokrajino. Druga možnost ni bila tako impresivna, vseeno pa smo imeli nekaj razgleda in miru. Dokler nas niso temni oblaki pregnali nazaj.

Kakadu NP - Tennant Creek - Alice Springs
Nekje vmes je padla odločitev, da novo leto preživimo v Alice Springs. Ta odločitev je pomenila gromno prevoženo razdaljo. 950 km v enem dnevu. Tako smo eno noč preživeli v Tennant Creeku. Kopanje v Mataranki in "Grenkih vrelcih" je odpadlo zaradi poplavljene ceste. Smo si pa ogledali hranjenje rib, ki se jim reče Baramundi. To so ekstra ogromne ribe in moram reči, da je bilo kar zanimivo. Lovijo le žive stvari in ko se dvignejo pod površje, da zagrabijo hrano, povzročijo zelo glasen zvok. Tak, da se ga na začetku močno ustrašiš. In ko je tisti gospod potegnil ribo ven iz vode, smo vsi obstali z odprtimi usti. Vsekakor vredno ogleda.
V Alice Springsu smo tako preživeli novo leto. Si ogledali ognjemet. In dolgo spali naslednji dan. No, v bistvu ne tako dolgo, ker nas je nekaj po 8 zbudilo močno sonce. Ampak, glede na to, da smo v preteklih tednih vstajali ob 7 ali prej, je bilo to precej pozno. Tako smo se odločili, da si gremo ogledat Desert Park. Alice je mesto sredi puščave, z letno količino dežja nekaj mm. Tukaj pa nas je verjetno ujela ena hujših ploh po našem odhodu iz Darwina. Zaradi vremena, je bil park skoraj v celoti prazen. Ena članice naše ekipe je imela migreno, tako da jo je drugi odpeljal nazaj v šotor. Tako sva s švicarjem Mischo ostala sama in bila deležna predavanja o plazilcih, ki jih imajo v parku. Zelo zanimivo. Mislim, da sem se navdušila nad plazilci in Thorny Devil je od tistega dne naprej moja nova najljubša žival. Nato je sledila predstavitev kengurujev. Kenguruji se načeloma obravnavajo kot živali, ki jih noben kaj preveč ne mara. Predvsem zato, ker so povsod in ker imaš ponavadi to neizmerno srečo, da kakega zbiješ in imaš potem totalko. Po tem predavanju pa sem začela na njih gledati malo drugače. Facinantne živali. Do takrat recimo nisem vedela, da rep uporabljajo kot peto nogo pri počasnem gibanju. Da imajo na zadnjem delu noge posebno mišico, ki omogoča skakljanje in da je samica v neugodnih razmerah sposobna ustaviti rast blastociste (zarodka) in nato ponovno sprožiti razvoj, ko so okoliščine spet ugodne. Tretje predavanje je bilo o pticah, ki so na vrhu prehranjevalne verige (birds of prey). Po predavanju smo se še malo sprehajali po samem parku in tako tam preživeli približno tri četrtine dneva. V kolikor boste kdaj kje v okolici Alice, priporočam obisk. ;)

Alice Springs - Kings Canyon
Iz deževne puščave smo se odpravili nekam, kjer pa res ne bi več smelo deževati. Uluru. No, dežja se nismo uspeli znebiti, vseeno pa ga je bilo bistveno manj kot v preteklih dneh. Naša prva postojanka je bila Kings Creek. Do tja smo se pripeljali po približno 100 km dolgi neasfaltirani cesti. Ker nam ni uspelo priti do Brooma, smo jahanje kamel tako prestavili na Kings Creek. Zanimiva izkušnja, ampak bi težko rekla, da je bilo kaj posebnega. Od tu smo se odpravili naprej v Kings Canyon, saj smo za naslednje jutro planirali pohod po planoti tega območja. Glede na vremensko napoved, ki je napovedovala do 45 stopinj celzija, je bila edina realna odločitev pohod začeti okoli sedmih zjutraj. In tako smo tudi ga. Tam nekje. In bilo je vredno. Po začetnem precej strmem vzponu, je skoraj celotna pot speljana po vrhu planote. Pogled na celo dolino pod nami, prekrasna narava, super pohod, skriti kotički, sprostitev ob manjšem "jezercu" sredi ničesar. Vsa naša, na naravo mahnjena, odprava je bila navdušena.

Kings Canyon - Uluru
Pa smo ga končno dočakali. To svetovno čudo. Po več kot 14 dneh potovanja smo prispeli v pravi rdeči center. Uluru je avstralski največji goli monolit. To pomeni, da nima po vrhu nobenih dreves ter da je v bistvu ena sama skala. Prvi večer smo šli na krajši pohod do še ene znamenitosti v tem območju, ki se imenuje Kata Tjuta oziroma The Olgas. Ta je sestavljena iz več ogromnih skal, najvišja točka je za prb. 100 m višja od Uluruja in je prav tako fascinantna kot sam Uluru. Z enim članom ekipe, Mischo, sva se odločila da si ogledava sončni vzhod nad Ulurujem. Ker sva bila brez avtomobila, sva lov na najboljšo možno točko pričela ob 4 zjutraj. In kar hitro našla primerno razgledno točko. Sicer je bila dokaj daleč, a vseeno sva bila deležna sončnega vzhoda in spreminjanja barv samega monolita (kljub temu, da so se vmes začeli pojavljati oblaki). Po zajtrku smo se odpravili na vodeno turo okoli dela Ulurja, kjer nam je aboriginsski vodič razložil nekaj več o samem kraju okoli katerega smo hodili. Po kratkem pohodu smo se ustavili še v aboriginskem centru. Na Uluru je sicer možno tudi splezati, ampak je pohod v trenutnih razmerah mogoč le do 8 ure zjutraj. Poleg tega pa Aborigini niso navdušeni nad tem dejanjem. Po obisku centra, so mi stvari malo bolj jasne. Aborigini se namreč čutijo odgovorne za ljudi, ki plezajo na to njihovo dediščino in smrti, ki se zgodijo tam ne prinašajo nič dobrega. Poleg tega sem v aboriginskem centru naletela na zanimiv zapis: kaj si odnesel z Uluruja? Še eno sliko? Kaj ti bo slika, če ne dojameš kako veliko ta kraj pomeni domačinom. To mi je dalo misliti.

Iz Uluruja nazaj na jug
Po odhodu iz Uluruja smo se odpravili nazaj na jug. Po 150 km neasfaltirane ceste, skozi poslikano puščavo (ki se tako imenuje zaradi spreminjajočih barv, predvsem velike količine bele in dejansko prave puščave), čez Coober Pedy (kjer smo popravili poškodovano gumo na avtu) do majhnega mesta, ki se imenuje Glendabo. To je tako tipično outback mesto z majhnim številom ljudi, veeeeeeelikim številom muh in enim all-in-one človekom, ki je bil v tem primeru barman, natakar in receptor površine za kampiranje. Tukaj smo našli najcenejše in obenem eno najlepših mest na katerih smo kampirali na našem potovanju. Verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo zunaj toplo in suho in da, po dolgem času, prvič ni bilo nevarnosti, da bi deževalo. Po zadnji noči v šotoru smo se odpravili proti domu. Skozi Woomero - to je posebno mesto, ki je bilo dolgo časa zaprto za javnost, saj je bilo del območja kjer so med drugo svetovno vojno testirali različne rakete, nato pa je bilo to območje testiranja vesoljskih plovil. Danes je mesto odprto in se ponaša s fino razstavo raket in letal na prostem. Pot smo nadaljevali mimo jezera Hart, ki je eno izmed mnogih slanih jezer. Kadar voda nima iztoka v morje, ostaja na površju. Tekočina izhlapi, ostanejo pa ogromne površine soli. V Port Augusti smo se ustavili na še zadnjem kosilu = tortilje + zelenjava iz pločevink ;), nato pa smo po 20 dneh odbrzeli proti domu.

Bilo je fino. Nastalo je eno novo močno prijateljstvo. Ostala so se okrepila. V glavi roji od vtisov. Še eno super potovanje.

Slikovno gradivo je dostopno tukaj:
http://www.facebook.com/album.php?aid=261921&id=595374000&l=39dd33ab0d
http://www.facebook.com/album.php?aid=261975&id=595374000&l=5020089d57

Saying goodbye & work issues

2010-11-09T12:38:00.003+01:00

Hmm .. V zadnjih dneh se mi zdi, da se moje življenje vrti predvsem okoli teh dveh dotičnih omenjenih tem.

Avstralija je tudi glede prihajanja in odhajanja ljudi malo drugačna od Evrope. V Evropi gre večina študentov na prakso v času poletnih "počitnic", ker pomeni, da je en kup ljudi na enem mestu ob istem času. Vsi pridejo približno istočasno in tudi odidejo istočasno. Tukaj pa ljudje prihajajo in odhajajo skozi ves čas. In če me na začetku to še ni motilo, sedaj vedno bolj ugotavljam kako mi ni vseeno. Predvsem zaradi tega ker se v enem mesecu med ljudmi že lahko spletejo precej močne vezi. Kar je posledica tega, da smo vsi v približno podobnem položaju: daleč stran od doma, od družine in prijateljev, ki jih imamo doma, se soočamo z novimi in novimi problemi, ki jih skupaj lažje premagujemo. ;) Odhod enega od fantov (The Boys skupina) je kar močno vplival name. Verjetno zato, ker sem imela občutek, da se nanj vedno lahko obrnem. Ne vem točno kaj je tisto kar me žalosti: to, da ga ni več tukaj, da se je vrnil nazaj v "realno" življenje in ne bo imel več časa zame, da ga ne bom nikoli več slišala, videla ...? Kar je najhuje: to je šele prvi izmed mnogih odhodov. Mogoče se bom sčasoma navadila na vse skupaj. Ali pa se bom samo naučila sprejemati stvari. Mogoče ne bo nikoli bolje. Lahko pa, da bomo spletli tako močna prijateljstva, da se bomo obiskovali, ko bomo vsi nazaj v Evropi. Če ne drugega, smo tukaj vsi spoznali kako je Evropa pravzaprav majhna: hop na letalo in v 2 urah si že na drugi strani. :)

Druga stvar okoli katere se vrti moje življenje je delo. Ki je v bistvu razlog, da sem sploh prišla sem dol. Poleg želje po spoznavanju novih ljudi, potovanju, odkrivanju nove kulture ... ;) Pred približno 10 dnevi sem dobila prve rezultate, ki so se v najširšem smislu ujemali s pričakovanimi, če pa si se spustil na en nivo nižje, pa so bili totalno porazni. Tako da sem potem prilagodila projekt, spremenila parametre, kar nekaj časa čakala na eno napravo, da se sprosti in v četrtek bom verjetno končno videla ali bodo novi rezultati kaj bolj vzpodbudni. Če še vedno ne bojo, je edina možnost vse možne parametre spremeniti na najvišjo možno vrednost in pogledati če vsaj tam deluje. Ampak zaenkrat poskušam biti optimistična glede rezultatov ta teden. Pa bomo videli ... V službi in delu še vedno uživam, mi pa ni všeč, da ne vidim luči na koncu tunela. Ker se mi zdi, da mi dajejo projekt po projekt. Kar je sicer fino, samo bi bilo tudi fino videti celoten koncept. Trenutno si ne predstavljam, da bi trenutni projekt trajal kaj več kot maksimalno en mesec.

Pozdravčke in tople in suhe Avstralije. :)

40 dni

2010-10-25T12:12:00.002+02:00

40 dni je minilo od mojega odhoda iz Slovenije. Malo ironično. Biblično. ;) Po začetnih "porodnih težavah", domotožju, smiljenju sami sebi, dolgih pogovorih in ... ja, joku, so se stvari spremenile. Na občutno bolje. ;)

V 40 dneh se lahko navadiš na mnogo stvari. Recimo:
- na to, da pri prehodu čez cesto najprej pogledaš desno.
- Prečkati cesto po polovicah, ker ni nikjer v bližini prehoda in ker bi drugače čakal mnogo predolgo.
- Da je vsaka malo večja cesta takoj petpasovnica.
- Da so vse trgovine in ostali uradi odprti od 9 do 5. Kar postane rahel problem, ko imaš v stanovanju obupno majhen nabiralnik in moraš oditi po "paket" na pošto. Pošta je oddaljena kar nekaj kilometrov, odprta pa seveda le od ponedeljka do petka ... Ja, verjetno ste uganili. Od 9 do 5.
- Da se vremenska napoved spreminja vsakih 15 minut ter da ni preveč verodostojna.
- Spoznaš ogromno novih ljudi. Iz različnih koncev sveta, z različnimi navadami, željami, idejami, življenjskimi slogi ... Z nekaterimi lahko spleteš taka tesna prijateljstva, da bo hudo, ko se bodo naše poti ločile.
- Navadiš se jesti sadje in zelenjavo. Malo zato, ker ima tukaj sadje dejansko okus (ja, pozna se če dobiš v trgovini samo sezonsko, "doma" pridelano sadje, ne pa nečesa, kar je prepotovalo pol sveta preden je prišlo v trgovino), malo pa zato, ker okoli tebe vsi zdravo jejo. Tako postanejo jabolka in banane, pa paradižniki, bučke in paprike kar tvoji redni spremljevalci. ;)
- Navadiš se prati svoje obleke, kuhati zase, poskrbeti za to, da ne zmanjka stvari v hladilniku ...
- Osvojiš aparature v laboratoriju in končno dobiš ene uporabne rezultate.
- Se navadiš na bolj ležeren življenjski slog.
- Začneš uporabljati sončno kremo z zaščitnim faktorjem 30 (nižjega tako ali tako ne moreš dobiti), ker te že v 5 minutah na soncu lahko pošteno opeče.
- Se začneš spet ukvarjati s športom. In ugotoviš kako zelo si ga pogrešal v zadnjem času, ko si nisi vzel časa zanj.

40 dni. Tako hitro je minilo. Stvari so postale tako dobre. In če včasih nisem verjela Davidovim besedam, da te čas v tujini začne spreminjati, mu sedaj vedno bolj verjamem. Uživam v vsaki minuti, ki mi jo ponuja življenje tukaj.

Slišal sem in sem pozabil ...

2010-10-15T11:00:00.003+02:00

... videl sem in sem se naučil.
Naredil sem in znam.

In kako najlažje ugotoviš kako deluje določen inštrument? Tako, da ga popolnoma razstaviš seveda. In enakega mnenja je tudi Sue, moja mentorica. :) O Sue sem že govorila, kajne? Azijka in to ... No, v bistvu je iz Malezije, ampak živi že več kot pol svojega življenja v Avstraliji. Cela družina se je preselila sem, ko je bila stara 12 let, ker imajo tukaj boljše šolstvo. Takrat je bilo priti v Avstralijo še razmeroma enostavno. So bili pa omejeni na dve mesti: Adelaide in Perth, ker si je vlada želela povišati število prebivalcev v teh dveh mestih. Tako so prišli in ostali tukaj. Sue je smešna: majhna, polna energije, vedno nekej okoli in pripravljena pomagati. Zdi se, da se vsi zanesejo nanjo. Kot mentorica je zakon: daje dovolj informacij, vedno je na voljo za vprašanja, hkrati pa ti pusti dovolj prostora, da razmišljaš sam. Tako sva se danes končno lotili plazma polimerizatorja. Najprej sva ga razstavili, zamenjali vse sestavne dele, očistili, dotočili tekoč dušik, vzpostavili potreben vakuum ... Nato pa sva se lotili še dveh vzorcev na katere sva nanesli sloj plazme. Osnovni princip je precej enostaven: monomer v visokem vakuumu potuje skozi poseben "tunel" na katerega je priključen električni tok. Ta skrbi za nastanek elektronov, ki izbijajo elektrone iz molekul monomera, ki so zaradi tega nestabilne in polimerizirajo na tvojem vzorcu. Moj vzorec so kontaktne leče in nek drug material, ki nam služi kot referenca.

Pa dovolj o službi. Samo danes sem tako navdušena nad tem, da sem končno imela nekaj za delat. :) In ne samo to, navdušuje me tudi dejstvo, da imam svoj projekt, projekt, ki ima dejansko možnosti, da bo v prihodnosti doprinesel k razvoju družbe.
Drugače pa sem ta teden končno začela spet mal tekat. Prvi tek je bil samo za uvod (zdi se mi, da je bilo popolnoma presoparno za miganje) in je bil dolg 6,5 km. Drugega sem malo podaljšala in končala na 9 km. Danes pa me tudi dež ni mogel več ustaviti in sem domov pršla po pretečeneh 11,5 km. In bilo je dobro. :)
Drugače pa preživljamo veliko časa skupaj: prejšnji teden smo bili recimo cel vikend na plaži. :) Včeraj smo šli plavat (tukaj je plavanje približno na takem nivoju kot Atlantis: plavaš bolj malo, imaš pa nato še jakuzi in savno). Danes se gre ven in se ne ve čisto točno kdaj se pride domov ... Kaj se dela čez vikend še ni čisto jasno. ;) Verjetno bo to bolj eden tistih preživimojihdoma vikendov. Čeprav še vedno upam, da se bomo vsaj v nedeljo kam spravili. Bi bilo fino. :)

Če bere to kdo, ki še ni videl slikc, so dostopne na temle naslovu: http://www.facebook.com/album.php?aid=212544&id=595374000&l=4871ee2c84

Se še kaj beremo.

Čas je za ...

2010-10-13T11:37:00.002+02:00

... update. :) Pa začnimo kar po vrsti ...

Služba
Danes sem po skoraj enem mesecu uspela dobiti svojo kiveto. No, pravzaprav ni moja, ampak je sposojena. Moja je nekje na poti iz Sydneya. Ker je kiveta nujna za pravilne spektre in ker so spektri nujni za moj prvi korak, v zadnjem mesecu nisem naredila prav veliko. Razen brala ogromne količine člankov in knjig in hodila v laboratorij z drugimi ter poskušala posrkati vase čim več informacij in podatkov, ki jih lahko dobim. Kar občasno izpade malo smešno, ker me vsi sprašujejo kaj bom pravzaprav delala na tisti določeni napravi, jaz pa ne vem čisto točno in potem to zveni nekako takole: hmmm. Ja ... Am ... Well ... Problem je tudi, ker je moje delo osredotočeno na dve napravi, ki jih v Sloveniji še nikoli nisem videla in je tako zame vse španska vas. Eni se reče plasma reactor in z njegovo pomočjo lahko na naše vzorce nanesemo tanek vzorec nekega materiala, ki po možnosti izboljša lastnosti našega vzorca. Druga naprava je XPS (X-ray Photoelectron Spectroscopy). Namenjena je predvsem analizi, se pa da o tem nekaj najti na wikiju, če koga zanima. ;)

Družba
Bom začela kar po vrsti.

Paul (Avstrijec) in Gilles (Belgijec) delata na instem inštitutu in v isti stavbi. Oba sta tukaj prek IAESTE in delata v bistvu na precej podobnih projektih. Vsi pa uporabljamo iste naprave, kar je fino, ker si lahko občasno malo izmenjamo naše znanje.
Potem je tukaj še Carla, ki je edina Avstralka v naši družbi. Zaseda mizo poleg mene in mi je prvotno dajala vtis nedosegljivosti. Na zadnjem kampiranju pa sva preživeli precej časa skupaj in se precej povezali, tako da me sedaj večkrat vzame s seboj v laboratorij, da ji kaj pomagam in mi kaj razloži. Malo je smešna, ampak super punca. Stara 28 let in že 6 let poročena, polna energije, vedno pripravljena na akcijo. Poleg tega se z mano ukvarja s Petunjo (tako je ime plazma reaktorju).
Aga in Kamil sta Poljaka. Oba delata na istem inštitutu. On je zaposlen, ona piše doktorat. Kamil je bil tukaj na praksi, potem so mu ponudili službo. Vmes je šel domov, diplomiral, se poročil in nato sta se skupaj vrnila nazaj. Aga je bila v bistvu prva, ki sem jo spoznala tukaj. Nato mi je predstavila vse ostale in je na splošno odgovorna za to, da sem spoznala precej ljudi tukaj. Oba sta zabavna in super in mislim, da bi brez njiju vsa stvar kar malo zamrla.
Jay je še eden, ki dela na praktično istih stvareh. Po izobrazbi fizik, po narodnosti Indijec, super fant, ki živi blizu mene. Ponavadi je zraven na vseh dogodkih, ki se dogajajo. Če včasih Carlo kličemo mami, je on neke vrste očka, ki nas po zabavi razvozi domov (vsaj tiste, ki stanujemo v isti smeri).

Nemca Patrick in Kilian delata na istem inštitutu, ampak v drugi stavbi. Ukvarjata se z biomehaniko - trenutno proučujejo sile, ki delujejo na človeka v avtu. Precej zanimiva stvar. Na njiju se človek lahko zanese, da bo vse v redu. Ko sta šla, po spletu naključij, z nami kampirat, sem vedela, da bo vse v redu. Ponavadi se srečamo kje na stopnicah, ki prideta v našo stavbo po kavo (ker je v njihovi nimajo in sta z našim avtomatom za kavo tako postala že stara znanca).

The boys oziroma Leonardo, Celio (Brazilca), Josh (Anglež) in Gabor (Madžar) so fantje, ki delajo in živijo skupaj. Včasih si želim, da bi lahko neopazno preživela dan v njihovi hiši - mislim, da bi se neizmerno zabavala. Brez njih ni nobene prave zabave, še kosila niso enaka kadar manjkajo. ;)

Apu je moj cimer in sodelavec. Na trenutke se zdi kot starejši brat, ki zelo lepo skrbi zame. V osnovi je iz Indije, a živi v Avstraliji že toliko časa, da ima tudi avstralsko državljanstvo. No, v bistvu ima samo avstralsko državljanstvo, ampak to niti ni važno. Po izobrazbi je računalničar in piše software za nekatere naprave, ki jih imamo na inštitutu. Velikokrat se namreč zgodi, da določen inštrument naredijo kar študentje sami. Če hočeš potem rezultate primerno obdelat, potrebuješ software in za to je zadolžen Apu.

Potem je tukaj ena večja skupina, ki se včasih malo distancira. Sestavljajo jo Nemca: Kamil in Franziska, Francozi: Gerome, Benoit in Mickael ter Nizozemec Jeroen. Jaz se sicer z vsemi dobro razumem, je pa zelo očitno, da sta v vsem tem času nastali dve skupini, ki malo tekmujeta med seboj katera se bo imela bolje.
Mislim, da je to to, kar se družbe tiče.

Življenje
je tukaj precej bolj sproščeno kot doma. Delovne ure so sicer 9-5, ampak se noben ne ukvarja preveč s tem kdaj prideš, kdaj greš in kaj delaš vmes. Važno je, da svoje delo dobro opraviš. Po pravici povedano se mi zdi, da večina ljudi pride malo po 9 in odide malo pred 5. Ljudje na splošno manj komplicirajo, življenje jemljejo tako kot pride. Če se kaj pokvari, se bo tudi popravilo. Če kaj uničiš, se bo pač zamenjalo. Če česa ne razumeš, ti bodo še enkrat razložili. Nikomur se nikamor ne mudi, v trgovini te bodo vprašali kako si (čeprav verjetno drugega odgovora kot v redu večinoma ne pričakujejo), na avtobusu ali travmaju se lahko s teboj začne pogovarjati neznanec ... Ja, tako je življenje tukaj. :)

Ah, dovolj za danes. Drugič več. :) Pozdravčke iz "down under".

Avstralija

2010-09-24T14:10:00.010+02:00

Tole bo malo daljši blog, ki pa ga bom razdelila po poglavjih oziroma stvareh, ki se dogajajo. Tako lahko preberete le tiste dele ki vas zanimajo. :)

1. IAESTE
IAESTE na nacionalnem nivoju je profesionalno vodeno. Ampak se mi zdi, da delajo veliko manj kot mi doma. Če sem imela kakšno vprašanje, navadno ni bilo nobenega odgovora. Vsaj uporabnega ne. Kar se LCjev tiče ... Te so odvisni od dobre volje študentov. In tukaj praktično nimam občutka, da IAESTE sploh obstaja. Prvi dan me je eden od članov pričakal na letališču, kar je bilo res super. Potem je prišel drugi, ki si je vzel pol ure, da je šel z mano po mestu. Nato se mu je mudilo naprej. Naslednji dan smo se dobili z nekaterimi, ki so tukaj že na praksi. V ponedeljek pa sem bila z enim iz LCja zmenjena, da me počaka na železniški postaji in pospremi do inštituta. Ko sem mu napisala SMS, je najprej rekel, da pride čez 20 minut. Po 20 minutah čakanja je poklical, da ga ne bo in da mi bo dal navodila po telefonu. Ki niso kaj prida pomagala. Od takrat nisem videla ali slišala nobenega več.

2. Delo
Delo tukaj je super. Najprej sem sicer morala izpolniti nek online varnostni course. V bistvu je bilo kar smešno s čim vse se tukaj ukvarjajo: od tega kako moraš imeti naštiman stol v pisarni in katera je obvezna oprema avtomobila pa do tega kako poskrbeti za razlito kemikalijo in katere so nevarnosti v laboratoriju. Navadno izpolnjevanje teh stvari traja dva dneva. Jaz sem jih po hitrem postopku opravla do torka do kosila. Potem sem dobila svoj project plan. Od torka do danes sem nato porabila ves čas, da sem iskala članke in brala tiste članke, ki mi jih je dala Sue. Sue je moja mentorica, taka mala ženska, okoli 30, z očitnimi azijskimi koreninami, ampak po govoru verjetno Avstralka. Vsi jo precej spoštujejo, ker ima en tak nalezljiv nasmeh in super odnos, pa še ogromno ve. Moj projekt pa vključuje eno zdravilo, ki je antihistaminik (deluje proti alergijam za nebiokemike). Najprej je treba narediti nekaj eksperimentov o zdravilu, potem pa bomo leče potopili v raztopine in gledali kako se zdravilo sprošča ter poskušali to zoptimizirati, da bi bilo sproščanje čim bolj konstantno. Všeč mi je dejsto, da imam projekt. Poleg tega pa so pogoji za delo super: imam svojo ogromno mizo s svojim računalnikom in vsemi ostalimi stvarmi, ki pridejo zraven. Pa tudi v laboratoriju sem si lahko izbrala svoj delovni pult. :) Tako se mi nikoli ni treba prepirati z ostalimi za prostor kot sem to navadno delala doma.

3. Ljudje
Ljudje tukaj so super. Prijazni, pripravljeni pomagati. Govorijo sicer angleščino z avstralskim naglasom, ki je super seksi, ampak na trenutke tudi super nerazumljiva. Prvi dan sem zamudila v službo pol ure in ni bilo nobenega problema. Sem pač počakala 10 minut, da so si vzeli čas zame, potem so mi razkazali univerzo, povedali kako reagirati če vidim kačo ali pajka, me peljali narediti študentsko izkaznico in varnostno kartico in me predstavili ostalim. Zadnjič je imel avtobus prometno nesrečo in smo obstali za 15 minut. Nobenemu se ni nikamor mudilo, noben ni delal panike, noben ni gledal na uro in mencal. Sedeli smo na svojih sedežih in delali tisto, kar smo do takrat. Družba, s katero se večinoma družim, obsega približno 25 ljudi. Razmerje punce:fantje je 1:4. :) Večinoma smo to študentje, ki smo tukaj na praksi s celega sveta, nekaj je tudi PhD študentov, ki so tudi tujci. Tako da pravih Avstralcev je v naši družbi bolj malo. Med odmori za kosilo tako skupaj hodimo jest in se malo pomenimo, ob četrtkih imamo poker& biljard večere, čez vikende upam, da bomo kmalu kam šli ... Kar precej jih dela na istem inštitutu, tako da je vedno nekdo blizu kadar rabim pomoč ali nasvet.

4. Hrana
Tukaj ni študentskih bonov. Prav tako ni enega takega prehranjevalnega ritma kot ga imamo mi doma. Po enem tednu sem v trgovini končno uspela najti normalen kruh. Za kosilo si ponavadi vsi prinesemo sendviče ali makarone, ki si jih lahko v službi pogrejemo. Ja, pogrešam slovensko hrano. :) Imajo pa dobre piškote, to pa ja.

5. Vreme
Sedaj je baje še zima. No, v bistvu pomlad. Samo te tukaj itak ne poznajo. To pomeni, da imamo povprečno temperaturo prb. 20 stopinj, ampak precej močan veter (okoli 20 km/h) zaradi česar imaš občutek, da je precej bolj mraz. Sonca je bolj za vzorec, ampak na srečo tudi dežja še ni bilo (Adelaide spada med najbolj sušna mesta tukaj). Se mi pa zdi, da vsi že komaj čakamo poletje ... ;)

Zaenkrat bo to dovolj. Več pa v naslednjih javljanjih.

Kako me spreminjaš

2010-09-08T16:54:00.004+02:00

Ob tebi ne jamram ... Ker vem, da si ti doživel že hujše stvari.
Ob tebi se resnično smejem ... Ker vem, da me želiš videti srečno.
Tebe lahko pokličem ob dveh zjutraj. Tebi lahko govorim o tistem fantu, ki me ne opazi. In o tistem s katerim sva šla včeraj v kino. Tebi lahko zaupam in ti jokam po telefonu ... Ker vem, da ti ni vseeno zame.
S teboj lahko delam IAESTE statistiko ... In v tem celo uživam.
S teboj lahko igram biljard, ure govorim po telefonu ali pa klepetam po računalniku ... In ob tem odkrivam nove dimenzije.
Zaradi tebe mi je težko oditi ... Ker se v tvojem objemu počutim varno in te ne želim izpustiti.
Tebe lahko poslušam ure in ure ... Ker želim o tebi izvedeti vse kar si pripravljen povedati. In še več ... Ko bo čas za to.
Zate vem, da boš vedno ob meni. Pa če me bo potrebno priti iskat v Ljubljano ob treh zjutraj. Ali pa bom vsa objokana klicala iz Londona, ko mi bo hudo.

Zaradi tebe moja komunikacija ni omejena na "Daj prosim, pusti me že enkrat pri miru!" Zaradi tebe vem, da se v življenju velikokrat nima smisla sekirati. Zaradi tebe vem, da je faks le stranskega pomena. Od tebe se učim. Od tebe prejemam. Ob tebi rastem in uživam. Ne maram, kadar me vprašaš kaj mi je všeč na tebi. Ker se mi zdi, da nikoli ne bom mogla dovolj dobro povedati. Všeč si mi ti. Kot celota. Kaj pa je tebi všeč na meni?

Saying good-bye

2010-09-05T17:17:00.002+02:00

Zadnji dnevi. Tako hitro mineva. Poslavljam se. Želim videti še tega in onega. Reči adijo. Malo kompliciram ...
Potem mi reče Eva: "Pa saj greš samo za pol leta. Še prekmalu boš doma. Zakaj tako kompliciraš?" Potem si rečem: "Pa ja. Saj ima prav."

Nato me spomni tisti glas na drugi strani: "Samo še 10 dni, veš?" In potem sem malo žalostna. Želim si preživeti še tooliko časa z ljudmi tukaj. Pa iti v hribe. Na biljard. Vpisat se moram. Oddati vse papirje za štipendijo. Iti na SKVO vikend. Še enkrat videti Mašo in Majo. Iti v kino. Pa v živalski vrt. Se pogovarjati dolgo v noč. Narediti statistiko s Klaro. Iti na kosila na bone. :) Ter na dolge, dolge kavice in pogovore.
Ne maram, ko mi kdo reče: "Pa zakaj greš v Avstralijo." To me naredi malo žalostno. Potem se zavem, da to samo dokazuje, da so tukaj ljudje, ki me imajo radi in ki si želijo moje družbe. Upam samo, da se bo vse to, kar smo sedaj začeli, ohranilo v tem času, ko me ne bo.

Česa pa res ne prenašam? Joka. In to se je danes že začelo. Pa saj pridem nazaj. Res. Trikrat gremo spat in že bo moj smeh odmeval po hiši in celi Sloveniji. Še prehitro bom doma. Samo ne mi jokat. Prosim.

Ti

2010-08-26T10:27:00.003+02:00

Tvoj nasmeh meni polepša dan. Ob tebi spoznavam, da me stvari kar naenkrat ne motijo več. Samo na tebi me ne moti, da ne moreš sedeti več kot 5 minut skupaj. Samo pri tebi mi je vseeno, če treseš s koleni. Samo tebe ustavim z dotikom in ne z zadirčnim: "Ali boš že enkrat nehal!" Ob tebi se lahko iz srca nasmejem. Lahko sem srečna, vesela, lahko sem to kar sem. Samo tebe vedno popolnoma poslušam, ker mi je tisto, kar imaš ti povedati bolj pomembno od govora o sebi. S teboj se kahko pogovarjam ure in ure. In s teboj dejansko govorim po telefonu. :)

Ko me objameš, se mi zdi, da je ves svet moj. Takrat si želim, da bi imela čarobno paličico s katero bi lahko ustavila trenutek. Ob tebi mi je preprosto tako lepo. In ko te ni, čakam dan, ko bom spet lahko ukradla tvojih 5 minut.

Taborna šola MVV ali kako smo iskali Đ

2010-08-17T10:19:00.017+02:00

Ena izmed pomembnih stvari, za katere moramo skavtski voditelji skrbeti je redno izobraževanje. Sem, poleg DPSVjev, MŠŽDja, regijskih srečanj voditeljev in ostalih dogodkov, spadajo tudi taborne šole. In tako sem se tudi sama odločila, da se letos, po 2 letih skavtstva, udeležim taborne šole. Vedela sem, da si moram samo zavestno vzeti čas za to. Vse ostalo bo nato prišlo samo. In je res.

Čilova pošta je nekaj govorila o nekem Đ. Čudno. Nato so stari volkovi napisali, da se veselijo snidenja z nami. Razen tega, da so mi povedali, da bo naporno, nisem vedela kaj natančno pričakovati. Malo sem se bala kakšen bo odnos voditeljev do nas. Vedela pa sem, da bo z menoj cel kup ljudi, s katerimi se bomo dobro razumeli. Samo pri skavtih lahko v tako hitrem času najdem toliko ljudi, ki bodo v enem dnevu razumeli moj smisel za humor. Ki ne bodo takoj užaljeni. S katerimi si lahko povemo vse kar mislimo. In tistih, s katerimi lahko v enem tednu spletemo vezi za celo življenje.

V torek sem zvečer prišla domov z morja. Preverila vremensko napoved in prepakirala stvari v nahrbtnik. V sredo smo načrtovali odhod ob 8.20. Miha je rahlo zamujal. Kar niti ni bila tako slaba stvar, ker je zamujala tudi Zdenka, ki je iz Ljubljane prišla z avtobusom. Na poti smo klepetali, se ustavili na Jesenicah, da smo tankali in potešili naše kruleče želodce, se prebijali čez ovinke na Vršič in se zabavali na ovinkih navzdol, malo zalutali ... Ampak na koncu uspešno prišli na cilj s samo 10 minutno zamudo. Večina ostalih je zamujala še veliko bolj. Medtem, ko smo čakali na ostale, smo se počasi začeli spoznavati. Spraviti v glavo 34 novih imen ni preveč enostavno. No, približno šestino sem poznala že od prej, ampak povezati več kot 25 obrazov z imeni ni preveč enostavno. Nato smo odšli iskat Đ. Po parih. Po precej čudni poti. Najprej nas je v zakajenem šotoru pričakal en čuden tip, ki je bil od tistega dima itak že popolnoma zadet in je govoril, da je boss. Na naslednji točki je drug fant rekel, da bo poskrbel za to, da bo Đ bolj zadel. Ja, po vrtenju okoli lastne osi, se mi je zemlja res premikala. Potem smo bredli čez Sočo in se upirali njenemu toku. Ko smo hoteli iti čez most nam neki čudni "domačini" tega niso dovolili, ker je to baje zasebna posest. Ribe na rokah pa so nam po 10 minutah omogočile nadaljevanje poti. Do nekega tipa, ki je govoril o prostoru za prostorom in vratih pa prostoru ... Ah ... Za vsemi temi vrati in prostori je bil travnik. Armafleksi. In sonček. Na katerem so se moje kavbojke do prihoda ostalih udeležencev že skoraj posušile.

Ko smo se vsi zbrali, smo resno začeli. Voditelji so se postavili pred nas in se predstavili. Lahko si predstavljate moj pogled, ko sem ugotovila, da je tisti boss iz šotora naš duhovni asistent oziroma Balu.:) Potem pa so bili tukaj še vsi tisti, ki v džungli ne smejo manjkati: Akela, Bagira, kača Kaja, mama Rakša, oče Volk, Sivi brat in želva U. Naše prelepe rutke stegov smo zamenjali za zelene rutke taborne šole. Dobili smo obeske za rutke, razdrli krog in se vselili v naš brlog. Sama sem, skupaj z 8 drugimi volkuljicami, zasedla sobo Prinčeške na zrnu kokosa. Fantje so se vselili v Siks pek, druge punce pa še v preostali dve sobi.

Kaj smo delali na TŠ? Se učili o džungli. Nekaj nas je bilo na Skali posveta sprejetih v krdelo. Iskali smo Mavglija, ki so nam ga ugrabili Bandarlogi. Se borili z vaščani in jih poskušali izgnati iz mesta, da ga bodo lahko uničili sloni. Tako kot Mavgli odtekli svoj pomladni tek. Nekateri so dali obljubo, da smo videli kako to poteka. Učili smo se o skavstki metodi in do štirih zjutraj pisali zlate knjižice. Se pogovarjali o skavtskem načrtovanju in pripravi katehez. Skupaj z Jono padli v ribje žrelo. Se skupaj udeleževali poznonočnih večernih maš, ki jih je vodil naš Balu. Se učili o uokoljenju, novih pesmi in bansov, novih iger ... Delili izkušnje iz krdela. Pregledali zgodovino skavtstva. Poslušali Bi-Pija, ki se nam je javljal iz Londona. Hodili in padali iz slack lina. Ponoči ležali na travi, gledali v nebo in šteli utrinke. Spravljali SVOD ob živce, ko smo ob pol dveh zjutraj še vedno posedali po hodnikih in klepetali. Peli in se igrali ob večernem ognju. Se zabavali ob najbolj neumnih igricah. Z drugimi delili stvari, ki jih verjetno ljudjem v navadnem življenju nikoli ne bi zaupali. Se učili o administraciji, prvi pomoči, o tem kako reagirati ob nastanku kriznih situacij. Gradili mesta iz peska in tacali po mrzli Soči. Se učili o prehodih volčičev k izvidnikom, osebnem napredovanju, delovanju SKVOja, komunikaciji s starši, o tem kakšen je idealen skavtski voditelj in zakaj mi to nikoli ne bomo (bomo pa lahko idealna skupina v katero bo vsak izmed nas vnesel svoje dobre lastnosti), o naši vlogi in nalogah in konec koncev tudi o volčičih, o tem kaj lahko pričakujemo od njih, o stopnjah razvoja in njihovih splošnih lastnostih. Na osebnem spremljanju smo lahko izlili svoja čustva, povedali kaj nas moti, kaj nam je všeč, kaj bi si še želeli. Stari volkovi so se trudili, da so vse naše predloge upoštevali, hkrati pa so počasi postajali naši prijatelji. Med obroki so sedeli z nami, se pogovarjali in hecali (ko je Bagira začel oponašati Salome, je cela miza kar naenkrat rabila za večerjo veliko več časa kot ostali), delili svoje bogate izkušnje in znanje. Kar naenkrat nismo bili več voditelji in udeleženci, ampak prijatelji. Učili smo se z delom, predvsem pa smo se učili drug od drugega. Vse teme so bile tako prepletene med seboj, da nismo niti opazili kdaj smo iz ene teme prešli v drugo. In tudi tiste teme, ki bi lahko bile dolgočasne, so bile predstavljene na tak način, da smo se vsi zabavali zraven. Hkrati pa nam bodo tako stvari verjetno tudi dlje časa ostale v spominu.

Super je bilo. Takoj bi šla nazaj, čeprav mi verjetno obupno manjka spanca. V moji glavi kar brni od skavtov, od idej, od misli kaj vse lahko spremenim v krdelu. Predvsem pa vem, da sem v tem tednu spoznala en kup super ljudi. Na primer:
- Punco, s katero sem se lahko tam pod zvezdami pogovarjala o bivšem fantu. O tistem zaradi katerega mi je bilo še nekaj časa nazaj zelo hudo.
- Najbolj pozornega fanta na svetu. Ki mi je prinesel lekadol in vodo, ko me je obupno bolela glava. In ki je izbrskal mojo mapo med množico enakih modrih map in mi jo odnesel na mojo posteljo.
- Še enega podobnega hiperaktivca kot sem jaz.
- Fanta, ki me je s svojim odnosom do mene naučil, da moram včasih malo premisliti kaj rečem.
- Nekoga, ki je pri večerji oponašal Salome, Jankoviča in Katanca tako dobro, da so nekateri jokali od smeha, ostali pa nismo mogli jesti, ker smo se tako smejali.
- Kar nekaj punc, ki so non-stop pele in plesale in katerih energičnost se je prenašala na vse ostale.
- Voditelje, ki so me očarali že s prvo besedo, ki so jo izrekli. Voditelje, s katerimi smo spletli prijateljstva in ki so na koncu rekli, da se lahko kadarkoli dobimo. To ogromno pomeni. To pomeni, da imaš v slovenski džungli vedno nekoga na katerega se lahko obrneš.
- Ljudi, ki sem jim lahko v igrici "Naj se zamenjajo tisti ..." zaupala stvari, ki jih drugače ne bi verjetno nikomur.

Ja, ta norost še vedno deluje! In, najbolj pomembno, vsi smo našli svoj Đ. :)

Kamfest

2010-08-02T08:53:00.007+02:00

Poleg Jararaje: http://http://www.kamfest.org/kamfest-2010/program/details/29-jararaja/ si res želim videti še Patty Diphusa, ki v gledališču sploh ne igra več: http://http://www.kamfest.org/kamfest-2010/program/details/31-patty-diphusa-2-psychopattya-sexualis-vrnitev-porno-dive/. Gombač je pač zakon.:)
Mogoče pa za kak dan podaljšam moje bivanje doma.

Kako naju je čas spremenil

2010-08-02T08:34:00.003+02:00

Nekoč si mi pomenil ... skoraj vse? veliko? Ne vem, nedvomno več kot danes. Nato so se najine poti razšle. Za leto al dve, kar v teh burnih študentskih časih pomeni veliko. In nato so sedaj spet našle skupno pot. Za kratek čas. Najprej moje sporočilo za tvoj orjstni dan in čez en teden tvoj sms za moj rojstni dan. Potem je skozi zrak odletelo še nekaj sporočil in dogovor o srečanju še pred mojim odhodom na morje.

Sem pričakovala istega fanta kot sem ga nekoč poznala? Sem bila takrat sploh dovolj realna ali sem si že takrat v svoji glavi ustvarila svojo sliko o tebi? Fant, ki je prišel, ni bil tisti fant, ki sem ga pričakovala. Ki sem ga nekoč poznala. Nekam čudno spremenjen in star se je zdel. Je on odrastel ali sem jaz postala bolj otroška zadnja leta. Govoril mi je o svojem delu, s takim navdušenjem, da sem ga težko poslušala. Verjetno zaradi tega, ker sem sama take stvari delala že na koncu srednje šole in se mi sedaj niso zdele nič kaj posebnega. Govoril je o sošolcih, o tem kako pišejo diplomo, kako si pridni in kako jim gre dobro v življenju. Kot da bi bila šola edini pomembni dejavnik v življenju. Jaz sem govorila o praksi, o skavtih, o uživanju, o tem, da je treba življenje včasih sprejeti tako kot pride in uživati v njem.

Verjetno nama je obema odleglo, ko sva se po določenem času razšla. Kako se je to lahko zgodilo? Kako mi je lahko danes nekdo, ki mi je nekoč toliko pomenil, le še tujec? Tujec, ki ga mogoče niti ne bi opazila v množici ljudi? Naju je tako močno spremenil čas ali sva si bila vedno različna in tega samo nisem opazila?

Kakorkoli. Čas je, da grem naprej. Spomini pa ostanejo spomini.

Kako hitro me lahko obrneš?

2010-08-02T00:38:00.003+02:00

Kako hitro zmešaš glavo? Povzročiš metuljčke v trebuhu? Popolnoma okupiraš moje misli?

Nato pa izgineš. In od tebe ni več niti besede.

Vedno znova. In znova. Jaz pa vsakič sprejmem tvojo igro.

The best birthday

2010-07-30T12:10:00.003+02:00

Včasih nisem marala rojstnega dne. Če bi se dalo, bi ga najraje izbrisala iz koledarja. Samo s tem bi ob rojstni dan prikrajšala še vsaj tistih 10 ljudi, ki jih poznam, da z menoj delijo ta poseben dan. Verjetno je bila to samo ena izmed mojih kapric. Tako kot tista o ne-slikanju.

Potem se je nekaj spremenilo. In danes imam v bistvu rada ta dan. Všeč mi je, ko vidim, da se ljudje okoli mene spomnijo name. Veliko mi pomeni, ko dobim mail ali sporočilo, pa čeprav je od nekoga, ki ga čez leto poredko slišim. Danes, v poplavi informacij, pozabljamo na take stvari. In rada dobivam darila.:) Ne v materialističnem smislu. Super je videti, da se je nekdo potrudil, nekaj naredil, razmislil kdo si in kaj delaš v življenju. Najslabše je to, da dobiš darilo, ki je vredno 100 eur, pa ti ne pomeni nič. In na koncu obstane v omari.

Letos je moj rojstni dan prav poseben. Zaradi ljudi, ki so okoli mene. Zaradi stvari, ki se dogajajo zadnje čase. Zaradi teh skupnih nasmehov. Iskrenih sporočil. Solzic, ki nastajajo ob njihovem prebiranju.

Prvo rojstnodnevno darilo sem dobila že v sredo. Iz Dunaja je po enem tednu prispel moj potni list. S tisto čudovito vizo za Avstralijo. Ja, res grem. Kar težko verjamem, da je po treh mesecih res že vse zaključeno in da se moram samo še usesti na letalo in odpotovati v deželo "down under".

Nato smo šle včeraj s puncami malo ven. Na "večerjo" in pijačo - dokler nas niso vrgli ven. Prvotni plan je bil Kino pod zvezdami, a nam jo je na žalost dež prav dobro zagodel. Ko so izpod mize potegnile plastično škatlo, se je veselje zares začelo. Prva točka je bila dodobra popisana čestitka (Nina je končno lahko v polnosti izkoristila svojo majhno pisavo in ogromno prostora na čestitki). Kaj kmalu mi je postalo jasno, da je pred menoj komplet za prvo pomoč v primeru: pobesnelih koal in kengurujev, preizkušanja trdote avstralskega asfalta, nenadnih izpadov elektrike, hude žeje, nepričakovane romantične večerje, želje po kopanju, potrebe po toaletni torbici ... Ko sem uspela razvozlati vse tiste taborniške vozle, ki se jih je Nina potrudila narediti, sem najprej naletela na en kup vate. Nato pa na Anino hand-made torbico z mojimi inicialkami (aww :)), vse mini toaletne potrebščine, super, ekstra lahko rdečo čutaro (ki ima sedaj še osebno noto - samo me je malo strah dati stvar v pralni stroj), obliže z medvedki, toaletni papir z narisanimi sudokuji, robčke, obesek za ključe z led svetilko (super ideja glede na moje konstantne probleme z odpiranjem vrat v temi), elastike brez kovine (končno - to sem dolgo iskala) in seveda nekaj iz lusha (za lush maniaka). V čestitki pa vse tri emergency telefonske številke in podatek zakaj je toliko časa trajalo, da sem dobila vizo. Baje so se zelo trudile, da bi me obdržale v Sloveniji, pa na žalost veze tokrat niso bile dovolj močne.:)

Ker se mami še vedno nekaj slabo počuti, so moji domači za nedoločen čas preložili odhod na morje. Tako me je zjutraj čakalo še drugo darilo. Škatla s celim kupom lepo zavitih daril: Australia guide in travel guide, dve kratki majčki in super poletna oblekica, body shop izdelki za body shop maniaka :) in čokolada za čokoholika. Kako super je bilo odpirati vsa tista darilca in kako se je mami spet potrudila zame.:)

Potem pa je začelo padati še nekaj sporočilc. Klarino, Mihovo, Andrejevo, Ninino ... Mogoče pride še kakšno. Pa tudi če ne. Že tako je dovolj. Vem, da so okoli mene ljudje, ki me imajo radi. In pred mano je še dolgo vroče poletje. Takole:

Na kratko

2010-07-27T16:13:00.000+02:00

Pogrešam te.

Afrika

2010-07-18T07:07:00.008+02:00

V Afriki sem bila enkrat. V Egiptu. Še vedno obujam lepe spomine na to potovanje, hkrati pa se želim enkrat vrniti. V Egipt, pa tudi v tisto pravo, črno Afriko.

Tako smo letos na našem prvem načrtovanju začeli možgansko nevihtenje o možni temi našega tabora. Med smrkci, indijanci, grki, Piko Nogavičko in ostalimi idejami, se je porodila tudi ideja o Afriki, ki smo jo vsi kar hitro posvojili. Nato je sledilo iskanje lokacije in novih idej. Na začetku junija smo tako imeli določeno lokacijo in čas: drugi teden v juliju v Trbojah. Program je bil približno dodelan, treba je bilo samo še sfiniširati in ...

Tisti ponedeljek je tako prehitro prišel. Naš Bagira se je že prej potrudil in zvozil v Trboje blazine, da bodo lahko otroci spali na mehkem ter vse potrebne pripomočke, ki jih je prej skrbno pripravil naš Čil. Na žalost ga je slabo počutje za nekaj dni položilo v posteljo in Akela je v nedeljo prejela ne preveč spodbuden klic, da v ponedeljek ne more oditi z nami. Tako smo se ob dveh popoldne Akela, Bagira, Mang, miška Čikai, Sivi brat in Želva U popokali v kombi in se odpeljali v Trboje. Do prihoda volčičev je bilo že vse pripravljeno. Sledila je vselitev, nato pa so si volčiči prevezali oči in odpeljali smo jih v neznano. Ko so smeli sneti preveze, so se znašli v ... Afriki! Za dobrodošlico jim je Mesua pripravila mleko in kuhan krompir, ki smo ga pomakali v sol.

Seveda smo vsi prejeli tudi prava afriška imena. A smo kaj kmalu ugotovili, da so prezapletena in da bomo ostali kar pri naših slovenskih in džungelskih imenih. Nato nam je družbo prišla delat sestra Jacinta, ki deluje v misijonih v Beninu. S svojim pripovedovanjem nam je pričarala vzdušje prave Afrike. Po njenem odhodu smo začeli izdelovati afriške obleke - stare rjuhe smo potiskali z barvami in se tako še bolj vživeli v afriške prebivalce. Vmes je Mesua pripravila slastno večerjo, po večerji pa je Akela ukazala, da se umijemo, preoblečemo in pospravimo v spalke. Bagira nas je na žalost prve tri večere zapustil, ker je imel druge obveznosti, zato smo zvečer pogledali risanke, ki govorijo o Afriki.

Naslednje jutro smo po zajtrku začeli z delavnicami. Prva skupina se je podala v afriško šolo. Na travnik, na prosto, s tablicami, kredami in gobicami smo se učili angleških in afriških besed. Druga skupina je Mesui pomagala v kuhinji ter izdelovala afriške bobenčke ter trstenke iz slamic. Tretja skupina je pri miški Čikai in želvi U izdelovala pravi afriški nakit iz fimo mase in das mase ter pletla zapestnice. Četrta skupina pa je odšla z Bagiro in Akelo, poslušali smo pravljice, se o njih pogovarjali in na koncu narisali tisto, kar nam je najbolj ostalo v spominu. Ja, dolgčas nam ni bilo. :)

Popoldne smo se odpravili na sprehod do Smlednika. 5 kilometrov v vsako smer. Sonce je pošteno pripekalo, prav po afriško. Vmes smo se ustavljali, počivali, pili, se pogovarjali, debatirali, lepili obliže na žulje, malo jamrali ... Ampak, na koncu smo uspešno dospeli do cilja, kjer nas je z malico že čakala Mesua. Okrepčali smo se, poslušali katehezo ter se odpravili po postajah križevega pota in na vrhu zapisali kaj se nas je posebaj dotaknilo. Pot nazaj je potekala hitreje, saj smo se vsi veselili Mesuine večerje. Bagira je že prej odšel, Akela pa je morala oditi domov na izpit. Tako je prišel čas, ko so volčiči lahko nagajali ostalim voditeljem in preizkušali njihovo potrpežljivost.

V sredo je končno prišel težko pričakovani dogodek: odhod do vode. 10 kilometrov v vsako smer. Po celodnevnem norenju na bazenu in v vodi, po tunkanju, skakanju v vodi, tekanju okoli bazena in hoji nazaj, smo komaj čakali, da prispemo nazaj do naše hiške. Napolnili smo želodčke, se umili in se vsi utrujeni podali v posteljo.

V četrtek smo se zjutraj ponovno razdelili po delavnicah. Poleg tega je v Afriko priletel tudi naš Čil. Popoldne je bilo prevroče, da bi normalno izpeljali program, zato smo imeli bolj lenobno popoldne. Zunaj smo pisali razglednice za domov, delali zapsetnice, se špricali z vodo, da smo se malo ohladili ... Vmes sta prišla Mang in želva U, ki sta šla v Kamnik pogledat rezultate mature. S seboj sta prinesla novico o tragični nesreči ptujske skavtinje. To je bila dobra iztočnica za pogovor med voditelji, saj predvsem popotniki na služenju še nimajo občutka kako odgvorno je naše delo in kako pri volčičih nikoli nisi dovolj previden. Nesreča nikoli ne počiva in upamo, da se bomo iz tega vsi skupaj veliko naučili. Po večerji je Bagira prinesel kitaro in skupaj z Mesuo smo začeli prepevati, dokler ni Čil prinesel sporočila velikega afriškega poglavarja. Razdelil nas je v dve afriški plemeni: Masaje in Bakige. Poiskati smo morali v katero pleme pripradamo, načrt poti in se podati na pot. Pot je bila polna nalog: najprej smo se morali podučiti o svojem plemenu, nato smo se pobarvali v bojne barve, sestavili bojni ples, poiskali papirnate replike afriških živali in jih sestavili, nato pa ... Je prišlo do nesporazuma in Bakige so napadle Masaje. Ko smo se pogovorili, smo ugotovili, da bomo v bistvu lahko čisto lepo sodelovali. Bakige so imele s seboj neko okroglo stvar, ki jo oni potrebujejo za sedenje. Mi pa jo bolj koristno uporabimo za neko igro, kjer to okroglo stvar brcamo in poskusimo spraviti skozi poseben pravokoten predmet nasprotnika. Mislim, da nekatera plemena to imenujejo nogomet. Tako smo jih izzvali na nočno tekmo. Ker pa je bila že tema, smo se kaj kmalu odločili, da se odpravimo nazaj. Nekateri pripradniki plemen so imeli s seboj posebne pravokotne naprave, katerih rezultate prilagamo tukaj.

V petek smo po jutranjih delavnicah in kosilu priredili prave afriške olimpijske igre. Pomerili smo se v skoku v višino, v prenašanju vode v prepičenih lončkih, streljanju v tarčo ... Zmagali so pripadniki plemena Bakiga, a to je stranskega pomena. Po tem smo se še malo ohladili, nato pa smo se preobleki in začeli pripravljati na popoldnasko sveto mašo. VV odhoda so z Bagiro, Mangom in Sivim bratom postavili šotor - svoje prebivališče za noč, ki je bila pred nami. Mlajši volčiči pa so se z ostalimi voditelji začeli pripravljati: pogovarjali smo se, peli, igrali na bobenčke ... ko nas je s svojim prihodom presenetil pater Pepi. Najprej smo kar nekaj časa sedeli za mizo in se pogovarjali. O Beninu, življenju, njegovem delu in delovanju ... Odgovarjal je na vsa naša radovedna vprašanja, z nami jedel sladoled, nam povedal nekaj besed po francosko in afriško ter nam razdelil naše vloge med mašo. Dal nam je možnost za spoved, nato pa smo si priredili pravo afriško mašo na našem vrtu. Med pridigo nam je Pepi pokazal kalbas (poseben sadež iz katerega si v Beninu naredijo neke vrste "kozarec"). Rekel je: "Ta Kalbas je vaše življenje. Zvčer, preden greste spat, poglejte vanj. Ne dopustite, da bi kak dan ostal prazen."

Nato je vzel drug afriški predmet: moški in ženska povezana preko verige. Ko imaš nekoga tako rad, da se z njim poročiš, je to za vedno. Za vedno si povezan - kot to prikazuje ta predmet. Enako velja za prijateljstvo. "S katerim od skavtov si vi želite, da bi ostali tako povezani?" Verjetno je bilo to vprašanje za otroke lažje kot za nas. Vsaj meni je dalo misliti.

Popoldne je tako hitro minilo. Prehitro. Čil je za nas pripravil še presenečenje: afriške spominske knjižice, ki smo jih začeli pisati pred večerjo in nato nadaljevali pozno v noč. Bil je zadnji večer. Bagira je vzel kitaro, mi pa smo začeli prepevati. Vendar, namesto ob soju tabornega ognja, ob soju svečk. Visoka požarna ogroženost nam je namreč odvzela ogenj. Ker pa se skavt vedno znajde, nismo dopustili, da nam to pokvari večer. Zvečer smo vsi utrujeni pospali. Le iz šotora se je slišalo pogovarjanje.;)

V soboto so volčiči odhoda zgodaj vstali, saj je bil čas, da slišijo še zadnjo od Mavglijevih zgodb in napišejo pismo odhoda. Med tem časom so mlajši volčiči pozajtrkovali in začeli pospravljati. Ko smo vse za silo pospravili, smo se še zadnjič razdelili in odšli na delavnice, ki so kar prehitro minile. Čas je bil še za generalko, med tem časom pa so z dobrotami že začeli prihajati starši. Na hitro smo jim povedali kaj smo delali ta teden, ko so nas oni doma pogrešali. Akela je razdelila spominske knjižice, želva U pa spominke za na rutke. Nato pa smo napadli hrano, se poslovili in veseli ter srečni odšli domov.

Spreminjanje življenja

2010-07-11T00:46:00.003+02:00

Ljudje pogosto rečemo: če bi lahko, bi spremenil svoje življenje, svoja dejanja. Verjetno tukaj sama nisem izjema. A ko dobro pomislim, vem, da sem stvari vedno naredila po svojih najboljših močeh. Tako kot se mi je zdelo v tistem trenutku najbolj prav.

Če bi lahko ...
... bi mogoče kdaj stvari vzela bolj preprosto in ne bi tako hitela. Potem bi te mogoče še obdržala.
... bi se s kakšnimi stvarmi začela ukvarjati prej. A potem bi se jih mogoče do takrat, ko sem se dejansko začela ukvarjati z njimi, že naveličala.
... bi mogoče pri kakšnih stvareh bolj vztrajala. A potem ne bi doživela vsega tega kar sem.
... bi morala preživeti kakšno noč več zunaj. Včasih držati jezik za zobmi. Biti bolj likeable. Samo potem to ne bi bila več jaz.

Ne, ne bi spreminjala stvari. Sem to kar sem. Takšna kot sem. Z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi.

Brišem te ...

2010-07-09T17:47:00.002+02:00

... iz svojega življenja. Tako počasi. Kar niti ne bi smel biti tak problem, glede na to, da si ti mene izbrisal na hitro. In tako popolnoma. Kot da ne obstajam. Tvoje ime pa je v meni vklesano kot v kamen. Zato sedaj brišem črko za črko. Potem pomislim nate. Kaj delaš? Si srečen? Spomnim se, da je bilo lepo. In zbrišem novo črko.

Se pa bojim ... Da lahko ponovno pridrviš v moje življenje kot vihar. Ampak ... Do takrat ... te brišem.

Slovenska birokracija je ena zafrknjena stvar …

2010-07-05T16:58:00.001+02:00

… ampak avstralska ni nič boljša. Pa naj začnem kar na začetku, torej pri slovenski birokraciji.
Letos se kot koordinatorka praks namreč malo več ukvarjam z vsemi papirji, ki jih morajo študentje pridobiti, da lahko pridejo v Slovenijo. Najlažje je za študente EU. Pa tudi za njih ni preprosto. Imajo sicer to prednost, da lahko enostavno pridejo v Slovenijo, ko pa so enkrat tukaj, pa okusijo pravi čar Slovenije. Prvi dan tako porabimo, da hodimo od urada do urada in urejamo papirje: pridobitev davčne številke, bančni račun, napotnice, obisk upravne enote v Ljubljani, vselitev v študentski dom/ stanovanje … To nekako kar vzame cel dan. Predvsem pa je treba izpolniti en kup papirjev, ki so vsi v slovenščini. Pa tudi uradniki niso kaj prida prijazni, tako da je kar nujno, da ima vsak tujec s sabo slovensko varuško. Kakor se je izrazil nek Norvežan lansko leto: »Danes sem lahko podpisal en kup papirjev, da bom od nekoga suženj, saj niti ne vem kaj sem podpisal.« Če imamo srečo (navadno jo imamo, pomaga pa tudi prijazen nasmeh uradnicam), stvari uredimo v enem dnevu. In se smejimo izjavam, kot je na primer izjava Lea, Finca: »Jaz se bom poročil s Slovenko in preselil sem. Slovenija s finsko birokracijo pa bi bila sploh idealna država.« Človeški spomin je selektiven, zato vse tele stvari in kroženje po celi Ljubljani vsi kar kmalu pozabimo.:)

Malo hujši problem so tisti izven EU. Tem moramo najprej po pošti poslati vse papirje (predstavljajte si, da recimo pošiljamo v Brazilijo). Tam mora kandidat papirje odnesti na slovensko veleposlaništvo (navadno je prvo slovensko veleposlaništvo oddaljeno kakih 1000 km od kraja študenta). Nato se ti papirji pošljejo na upravno enoto Ljubljana, kjer se odobri prihod študenta in papirji se pošljejo nazaj. Tam jih študent lahko prevzame in pride v Slovenijo. Navadno vse skupaj traja kak mesec, lahko pa tudi več. Če so študentje in nacionalni sekretarji vestni, tako kot na primer Avstralci, potem lahko študent pravočasno pridobi dokumente. Če pa niso, kot na primer kakšni iz bivših jugoslovanskih republik, potem pa se velikokrat zgodi, da študentje ne morejo pravočasno priti v Slovenijo ali pa da sploh ne pridejo. Takrat smo seveda mi obtoženi slabega dela. To se nam je ravno zgodilo, ampak na srečo imamo kar precej dokazov kdo je tukaj zamočil.

Pa da se vrnem še na avstralsko birokracijo. Ta ni nič boljša, samo pošiljanja je manj. Imaš pa za poslati precej več dokumentacije. Trenutno traja celoten proces že slaba dva meseca in danes so mi sporočili, da moje zavarovanje ni ustrezno, ker ne krije povrnitve stroškov, ki nastanejo pri delu umetnih protez. Pa sem upala, da moje delo ne bo nevarno.:) Skratka, po kontaktiranju Corisa, so mi oni (oz. moji mami) povedali, da še nikoli niso imeli takega problema, mi poslali polico z vsem, kar krije moje zavarovanje in sedaj lahko ponovno čakam na odgovor. Na srečo imam še dovolj časa za urejanje stvari. Klara se včasih jezi nad slovensko birokracijo, pa ji nato povem, da je povsod enako. Če želiš nekam iti in si moraš urediti vizo, si je za to potrebno vzeti minimalno 2 mesec časa.

Ahja, ta birokracija. Jaz si želim univerzalni svet. ;) Pa malo več prijaznosti in razumevanja.

Mixed feelings

2010-06-28T00:13:00.002+02:00

Te dve besedi sta verjetno edini, ki lahko na kratko opišeta moje trenutno stanje. No, moje stanje zadnje meseca, ki se je zadnje dneve samo še poslabšalo.

Vedno sem precej močno čustveno reagirala na stvari, ki so se mi dogajale. Zadnje čase pa se stvari precej pospešeno izmenjujejo med občutkom absolutne sreče in veselja ter precejšnje žalosti in osamljenosti. Poznam razloge za občutke, ki me prevevajo, ampak jih ne znam ukrotiti. Ne znam jih zatreti in obvladati. Vem zakaj sem žalostna. Še vedno. Čeprav vem, da je danes že mnogo, mnogo bolje. Čeprav sem govorila o stvareh, ki so me težile, nikoli nisem z nikomer stvari res prišla do dna. In to me tako zelo mori. Sploh, ker se mi danes zdi, da me nihče zares ne razume in da večina misli, da nekaj "za brezveze travmiram".
Trenutno sem težko vesela za srečo svojih prijateljev. Sem zaradi tega slaba prijateljica? Zato se rahlo izogibam družbe, odgovarjam z enozložnicami in čakam, da me mine. Ali pa da nekdo na pravi način pobeza v to moje gnezdo, v pajčevino, ki jo spletam okoli sebe in me izbeza ven. Nazaj. Ali obstaja nekje sreča za vsakogar? Obstaja sreča zame?

Za zabavo

2010-06-26T14:19:00.004+02:00

Nama je z Nino malo dogajalo in sva zbrali na kup citate iz srednje šole. Žal bodo nekateri zabavni samo tistim, ki so bili takrat prisotni na licu mesta.

"Today, the safest thing to do in the world is to be a soldier. You kill people, but you rarely get killed" (A.S.)

"Men je ta probability tok grozn, k je treba razmišljat!" (Ž.V.)...

"occurs less faster" (T.P.N.)

"Js mam sošolko... k ma brata... k igra pr Terrafolk. Pa hodu je z A.B." (J.I.)

"A successful phenotype: long blonde hair, nice face, big boobies" (A.S.)

"This is why gorillas have such a wide neck - like Mike Tyson" (A.S.)

"Why don't people in England say anything nice before they start eating? Something like the French do, buon apetit... Because their food is terrible!" (B.G.)

Pogovor o Alamutu.
S. Č: No, N., kaj ti misliš?
N. K.: Ibn Tahir se mi zdi, da bi znal umret.

Pred začetkom seciranja podgan smo dobili stroga navodila našega profesorja za biologijo.
A. S.: Two per rat.

A. P.: To je improvizirana puščica.
J. L.: Kaj? Motorizirana?

D. H.: Konstanta ima eno lepo lastnost, to pa je, da je konstantna.

U. M.: Če človek ve, da je svinja, potem mora nehat bit svinja.

Pogovor o individualizmu.
S. Č.: V bistvu ideja ni prav zelo napačna. Kaj misliš?
J. L.: Ja, zdej je zlo razširjena ...

Na hodniku pred koncem ure se sliši nenadno močno povišano pogovarjanje (ki mu v žargonu pravimo tudi dretje). Profesorjev komentar:
A. S.: Luckily I've never been a 16 year old girl.

Si delimo kopije pri zgodovini. J. A. se rahlo zamisli: Mislim, da je to original ... Profesorica ima seveda pripravljen odgovor: Original je knjiga!

Pri kemiji je čas, da kaj naredimo sami. Profesorica nam torej da navodila: "Let us do on your own ..."

Se ukvarjamo z verjetnostjo pri matematiki in profesorica pravi, da moramo stvari začeti razumeti in se jih pač ne moremo naučiti. M. misli, da je stvari končno razumel, ampak ga prof. kmalu postavi na realna tla: "You have something wrong in your head."

Prof. za matematiko: "What did I write on the blackboard?"
J. L.: "To tud mene zanima."

Med slovenščino nekdo od obeh J.: "Mi smo zafural Evropo s tem kapitalizmom in mormo zdej pocrkat in dat priložnost novim."

Prof. za biologijo ne prenaša mobitelov. Imamo uro v 4. nadstropju, sošolcu zvoni telefon.
F.: I'm sorry, I'm sorry.
A. S.: You should be. But this is like virginity. It's too late to be sorry!

A. ima predstavitev pri angleščini. " He was born in 17... In 17... In 17... In 18th century!"

Pri kemiji se nekdo ne more spomniti odgovora na vprašanje. Profesorica deli z nami nasvet: "Tko se začne!" Težave s spominom namreč.

Sreč(n)a

2010-06-23T21:49:00.003+02:00

Lepo je biti srečen. Kar tako, brez razloga.
Mogoče zato, ker se naredila verjetno najbolj piflarski izpit na faksu. Sedaj imam občutek, da bom dejansko lahko izpeljala svoj prvotni načrt = narediti vse izpite do sredine septembra. Ni ravno ocena, ki bi mi bila v ponos - pravzaprav je to moja najslabša ocena v indeksu, ampak meni se zdi kot kakšna desetka.:)
Mogoče je vzrok v tem, da imam končno normalne krvne izvide. Tega že doooolgo nisem videla.
Mogoče je vzrok v pogovorih: tistih s prijateljico danes po sistematskem pregledu, tistih z najboljšo prijateljico po telefonu. V "pogovorih", pravzaprav mailih z nekom, ki sem ga že pred davnimi leti spoznala na ircu in letos tudi v živo. Ali pa v tistih na facebooku z biokemiki, s katerimi se v bistvu niti ne poznamo, pa pogovor prav prijetno teče.
Mogoče mi je dan nezavedno polepšal tisti mail, da so papirji v Avstralijo že prišli.

Sreča. Srečna. Dve stvari bi sicer še bolj pripomogle k temu. Samo naj ostaneta pri meni. Zaenkrat. ;)

Sistematski pregled

2010-06-23T14:27:00.003+02:00

Ni bolj butaste stvari od sistematskih pregledov. Zakaj? Zato, ker študentje za njih porabimo prb. 2 uri in pol, izvemo tako ali tako nič, zdravniki pa v tisti eni uri na hitro pregledajo 30 relativno zdravih ljudi namesto da bi počeli kaj bolj koristnega (sploh sedaj, ko ne bojo delali več dežurstev).

Koliko sistematskih pregledov smo že dali skozi v teh 16 letih? Se niti ne spomnim. Vem pa, da je bil tale danes zadnji. Vsaj za čas študija.
Kako izgleda en tak pregled? Zjutraj prideš ob 7.30 (kdor si je to zmislil - tako zgodaj in še med izpitnim obdobjem - verjetno ni bil nikoli študent), se najprej skregaš s sestro, ker baje ne upoštevaš njenih navodil. Dokumente bi moral dati v zaporedju kartica - indeks - kartica - indeks ... Kartice so se potem izgubile, ona pa seveda nima časa iskati pripadajočih kartic in indeksov. Z nasmehom urediš dokumente, potem dobiš dovoljenje, da stopiš na tehtnico, dobiš en list za izpolnit in čakaš na laboratorij. Kakšna je povezava med izobrazbo mojih staršev in mojim zdravstvenim stanjem, mi še zmeraj ni jasno. Tako da prosim nekoga, ki to ve, da mi obrazloži. Potem ti zamesarijo roko in vzamejo kri, tako da jo malo steče v epruveto, nekaj pa zraven in imaš potem popoldne eno lepo modrico. Če spadaš v XY skupino ali pa v skupino XX in nimaš menstruacije, še oddaš urin v za to namenjem prostor. Nato se vseh 30 študentov zbere na predavanju. Če imaš srečo, to ni o varni spolnosti ali pa antipropaganda proti kontracepcijskim tabletkam. No, danes smo imeli srečo in smo se pogovarjali o zdrave življenjskem slogu. Toliko, da vas razsvetlim: zdrava prehrana in redno gibanje sta priporočljiva, alkohol in cigarete pa so škodljive. Če slučajno še ne veste. Potem se za minuto ali dve usedeš na zobozdravniški prestol in ti na hitro počekirajo čekane. In na koncu. Tadam tadam! Prideš do zdravnika. Mu poveš, da ne veš koliko imaš dioptrije na očalih, da slišiš pa kar dobro. Potem posluša srce in pljuča in te udari tam nekje malo nad kolki. Če nič ne boli, si oproščen vseh nadaljnjih raziskav in si greš lahko iskat indeks in se nazaj učit. Ker smo vendarle med izpitnim obdobjem.:)

Pa rezultati: od prvega letnika sem shujšala za 5 kg, se začela več gibat, prehranjujem se pa še vedno enako obupno - po svoji obrnjeni prehranski piramidi.:) Hemoglobin imam ponovno dovolj visok, da grem lahko na krvodajalsko, krvnih izvidov pa že dolgo časa nisem imela tako dobrih. Očitno se moje življenje, po vseh pretresih zadnje čase, počasi vrača v stare tirnice.:)

Tih deževen dan

2010-06-20T10:57:00.004+02:00

Še preden dobro odprem oči, zaslišim, kako na okensko polico padajo kapljice. Tiho, komaj neslišno potrkavajo ob steklo in me poskušajo prebuditi. Res bo čas, da se skobacam iz tople postelje, se oblečem, naredim zajtrk in se spravim za knjige.

Odprem okno in se zazrem v sivino, ki se razprostira pred menoj. Z bambusa pred mojim oknom čisto počasi kaplja, veje starega oreha pa se počasi premikajo v lahnem vetriču. Ja, danes bo res deževen dan. Ravno pravšnji za vse tisto učenje, ki je pred menoj. Molekularna genetika. Klinična biokemija. Za posladek pa še biološke membrane. Dolgčas mi ne bo, to je dejstvo. Danes mi paše tak dan. Tih. Zaspan. Otožen. Tak, kot sem jaz trenutno.

Nič, čakajo me knjige. Ampak ... Če zaprem oči, pa mogoče lahko odpotujem daleč stran. Ravno tako kot pojejo 1x band: http://www.youtube.com/watch?v=XCnphh-wjsM

Tebi (2)

2010-06-18T23:36:00.002+02:00

Nekoč ... To pomeni pred nekaj leti (ker smo še mladi in ima nekoč malo drugačen pomen kot potem, ko si starejši) ... Sva imela s prijateljem debato o temle blogu. Da je preveč oseben, je rekel. Nato sem ga za nekaj časa zaklenila. Ter se odločila, da ga ponovno odprem za vse ljudi, ki jih dejansko zanima moje življenje, ki ga tule res nosim na pladnju. To je moja terapija. V osnovni šoli so bile misli zapisane v zvezku, ki ga še sedaj hranim nekje globoko (da ga ja ne bo nihče odkril, še najmanj si ga želim brati sama). Danes pa pišem na računalnik in objavljam na svetovnem spletu, vsem na očeh. Najbolj skrite misli še vedno ostanejo pri meni. In včasih pri kakšnem od prijateljev ali pri družinskih članih.

Tebi. Drugič. Ne isti osebi. Ampak skoraj enako pomembni kot takrat. Verjetno ne bo nikoli bral. Tudi če bo bral .. Se ga verjetno ne bo dotaknilo. Dejstvo je, da si delam neke iluzije, da se bom potem sama bolje počutila. Da se ne bom več toliko obremenjevala. Da bodo vse te stvari, ki bi jih morala povedati, napisane tukaj, da jih prebere.

V naša življenja ljudje vstopajo na različne načine. O tem sem že pisala. Ti si vstopil tako .. Na skrito. Kar naenkrat si mi prišel globoko pod kožo. Še sama se nisem dobro zavedla kdaj in kako. Ampak očitno si imel dobro taktiko. Zaljubila sem se. Čutila metuljčke v trebuhu. Te pogrešala, ko te ni bilo ob meni. Delala nore stvari. Bila otročja. Se smejala. S tabo ponavljala osnovno kemijo (ki sem jo večinoma že uspešno pozabila). Preživljala čas v Tivoliju in na gradu. Bila otročja. Otroška. Se imela težave osredotočiti na delo na faksu. Verjetno se mi je to zgodilo sploh prvič v življenju (vsaj iz tega razloga). Je pa na mojem obrazu sijal nasmeh, iz mojih ust pa so prihajale izjave ob katerih so bili ljudje okoli mene nemalokrat začudeni. Tako sproščena že dolgo nisem bila.
Ampak ... Vsaka pravljica se enkrat konča. Baje (nekateri pravijo da ena tudi traja večno). Tudi najina se je. Ni bil kriv on. Verjetno tudi jaz ne. Je bil napačen timing? Ali se je vse samo tako hitro odvilo? Kakih 14 dni je bilo blazno hudo, nato pa so se stvari spet začele postavljati na svoje mesto. Še vedno nisem v redu. Še vedno mislim nate. Verjetno si ne želim, da bi bila spet par, pogrešam pa prijatelja, ki sem ga imela v tebi. Nekoga, ki je natančno vedel kaj želim. Ki je na trenutke bral moje misli. Tistega, ki me je v 14 dnevih poznal bolje kot nekateri v nekaj letih. Včasih pogrešam tiste nore ideje - iti v živalski vrt, sprehodi po napornih dnevih na faksu, preživljanje časa zunaj dokler naju ni obeh zeblo ... Ja, pogrešam te. Še vedno ti želim voščiti srečno pred izpitom. Se veseliti s tabo dobrih ocen. Proslavljati dobre rezultate naših nogometašev.:P Iti na kosilo in se ure dolgo pogovarjati. Pa ne vem kako bi ti gledal na to in se raje ne vtikam v tvoje življenje. Enkrat me bo minilo.
Nikoli mi ne bo žal za to, kar sva imela. Vedno pa mi bo žal, da sem izgubila prijatelja. In verjetno me bo vedno preveval tisti zoprni občutek, da je vsaj delno to moja krivda.

Absint

2010-06-05T00:31:00.002+02:00

Tukajle: http://kandela.blog.siol.net/2007/11/16/skrivnostni-zelenkasti-mocni-absint sem prebrala precej zanimivo izkušnjo. Kar me je spomnilo na mojo izkušnjo z absintom.:)

Seveda je spet povezano z IAESTE. V bistvu s prav posebnim projektom, ki se mu reče CEC (Central European Convention), ki je namenjen izmenjavi znanja med državami, kjer je IAESTE študentsko vodena organizacija. Lani jeseni je čast organizacije pripadla Sloveniji in kar pol leta (ali pa še več) smo se precej aktivno ukvarjali s tem projektom, ki je na koncu res dobro izpadel.

Bil je konec oktobra. In bil je čuden vikend ... Pa začnimo na začetku.
Ker sva imeli s Klaro v soboto še plezanje, sva predhodno sporočili, da bova malo zamudili. V soboto je seveda precej deževalo in na poti v Ljubljano so popravljali cesto. Zato smo se zadnji kilometer premikali po polžje. S Klaro sva na plezanje zamudili, ampak sva si nekako uspeli izboriti še dodatne pol ure, da ponoviva vozle, enojno in dvojno prevezovanje in kar je še ostalih zabavnih stvari pri plezanju. Ko sva po plezanju sedeli pri njej v študentu, je Klara rekla, da ne bi šla na CEC. Ker je imela precej stvari, ki so se ji dogajale v življenju. Kar je razumljivo. In človeka nima smisla siliti v nekaj, kar mu ne odgovarja. V Bohinj sem tako prispela na konec kosila, ki ga je do takrat seveda že zmanjkalo. Pa se je pojavil nek osebek, recimo mu osebek X, ki se je prijazno ponudil, da mi gre po sendvič in čokolado.:) Vmes se je razjasnilo in Bohinj je izgledal nekako takole:

Po zabavnem popoldnevu in večerji je prišla na vrsto "international dinner". To je dogodek, kjer vsaka država predstavi hrano in pijačo, ki je tipična za njihovo državo. Sama sem najprej pomagala pri postavitvi naše mize, nato pa sva z osebkom
X, s katerim sva nato preživela še pretežni del večera in preplesala dober del noči (ja, če imam dobrega soplesalca, tudi jaz nisem tak štor), odšla na en krog okoli miz. češka miza je izgledala tako:

Osebek X vzame z mize po dva kozarčka te barvaste tekočine in enega ponudi meni. Probam in me precej zadane. "Bljah, kaj je to?" "Absint." Hmm... V tistem trenutku sem dobila neke prebliske, da sem nekoč slišala, da so zaradi absinta ljudje že umirali. Baje. Sicer je res, da smo na Švedskem pili precej bolj močan domači šnops, ampak vseeno mi ni bilo preveč do tegale absinta. Zato sem kozarček porinila nazaj v roke osebi X, predvidevam pa, da ga je na koncu popil še kdo drug izza slovenske mize:

Ja, moja izkušnja z absintom se je kar hitro končala. Je pa bila zabavna.:) Predvsem zaradi tega, ker sem ugotovila, da mogoče včasih ljudem malo preveč slepo zaupam.

Noro leto

2010-05-31T18:33:00.002+02:00

Zadnjič smo se menili za eno stvar ... Da bi se dobili čez vikend. Pa se je izkazalo, da več kot polovica ljudi ne more, ker so seveda blazno okupirani. Vsak je našel nek izgovor: izpiti, matura, kolokviji, ogromno dela z drugimi stvarmi ... "Male norišnice" pri vseh.:) Sama sem se raje vzdržala debate. Ker točno vem, da se v tistem času, ko bi se dobili, ne bi naučila čisto nič več kot če bi bila doma. Ampak to je stvar do katere sem tudi sama prišla šele letos.

Septembra se je torej začelo moje noro leto. Najprej še z nekaterimi izpiti, ki so ostali od junija in z načrtovanjem novega skavtskega leta. Potem se pa kar ni nehalo. V četrtem letniku so se pri nas očitno odločili, da nas je treba še dokončno utrditi: tako smo cele dneve preživeli na faksu. Poslušali predavanja in sodelovali na vajah. Doma pa pisali poročila in seminarske naloge - polovico vseh seminarjev smo naredili letos. Dela je bilo tudi drugje dovolj: priprava srečanj za naše volkce, usklajevanje voditeljev, kontaktiranje staršev. Potem začetni tečaj plezanja, ki sem ga letos končno spravila pod streho in tako imam po 12 letih tudi uradni dokument o plezanju.:) Pa IAESTE: delo z našimi študenti, ki želijo oditi v tujino in, skupaj s Klaro, komunikacija s tujino in povezava študentje - podjetja - IAESTE v tujini. Na srečo večino tega dela prevzame Klara.:) V prvem semestru sem še živela v Ljubljani in večinoma prihajala v stanovanje ob desetih zvečer. Moje cimre so se sicer spraševale kako mi uspeva, meni pa se pravzaprav ni zdelo nič čudnega. Verjetno je tak samo moj način življenja.:) Če se mi ne bi toliko dogajalo, bi mi bilo dolgčas.

Je pa dejstvo, da sem imela včasih tudi sama izgovore za marsikatero stvar. Ja, še danes najdem kakega: "Joj, oprosti, samo moram res napisati tisto seminarsko." Samo se zavedam, da so to samo izgovori. Koliko časa na dan previsim pred televizijo/ za računalnikom/ v postelji, ko v bistvu niti nisem zaspana? Koliko ur na teden se z nekom "kar nekaj" pogovarjam? Če bi ta čas koristno uporabila, mi nikoli ne bi zmanjkalo časa za učenje. In prav v tem je rešitev: namesto, da sem 3 ure na dan na facebooku, 1 uro na mailu in 1 uro pred televizijo, teh 5 ur izkoristim za učenje (tako ali tako je to maksimalen čas, ki ga v enem dnevu namenim učenju) in nato imam ves ljubi čas za druženje.

To, da nimamo časa je večino časa le izgovor. Samo priti moramo do tega spoznanja. In eno takole noro leto, ti v življenju prinese mnogo spoznanj. ;)

Kadar greš

2010-05-28T21:19:00.002+02:00

odneseš delček mene s seboj. Takrat boli. Se tega sploh zavedaš?
Potem minejo ure. Dnevi in tedni.
Minejo ure pretečenih solz. Prijateljskih pogovorov. Objemov. Koncertov, kosil in piknikov.
Potem jaz postanem spet okej.
In ti? Se boš kdaj vrnil? Mi boš vrnil tisti del? Ali ga boš obdržal za vedno?

Poletje

2010-05-28T01:01:00.000+02:00

Letos se po dolgem času res veselim poletja. Zakaj? Ker vem, da se bom imela super.
Nekako takole bo šlo:
izpiti
tabor z volčiči
tabor z izvidniki
morje
taborna šola
morje
izpiti
upam, da let nekam daleč, daleč stran.

Vmes pa kaka kava. Pogovor. Smeh, veselje. Verjetno ne bo ušla niti kakšna solzica in nekaj izgubljenih živcev. Sploh če bo treba urejati papirje.

Wooohoo. Poletje prihaja.:) In jaz se ga noro veselim.

Ko se zaljubiš ...

2010-05-22T20:44:00.005+02:00

... v glavi se ti zvrti,
ko se zaljubiš, vse lepo se ti zdi,
ko se zaljubiš, svet nazaj se vrti,
ne delaj si skrbi ...

Tako nekako pojejo Čuki. To pa ni blog o ljubezni. Ampak, vsak blog mora imeti naslov. In tole zgoraj je bila pesem, ki se mi je vrtela po glavi večino časa med danajšnjim rolanjem. Ne vem zakaj, ampak očitno sta tista marjetica, ki je rekla ljubi, in mavrica tam malo stran, v moji glavi povzročili nek tak ljubezenski proces.:)

No ... Mogoče pa je malo o ljubezni. Ali pa vsaj o prijateljstvu.
Po naključju sem namreč spoznala nekega fanta. Letos so naključja kar pogosta, saj je tale že drugi letos. Pa je šele maj.;) Najprej sva si nekaj časa dopisovala, potem pa sva rekla, da je verjetno čas, da se tudi v živo kaj zmeniva. In sva se dobila. V Kamniku. On je vprašal: "Kam greva na pijačo" in jaz sem odgovorila: "Ja, lahko greva nekam na pijačo, lahko pa greva na Mali grad in kakšno rečeva." In sva se odločila za Mali grad. Kako zelo sem pogrešala malo toplejše in predvsem suhe dneve, ko bomo spet lahko posedali zunaj in se pogovarjali. Ne maram lokalov, ker se mi zdi, da si tam vedno omejen s prostorom. Če je le možno, sem raje zunaj. In sedeti na obzidju ter se pogovarjati je 100 % skoraj popolna kombinacija. 2 uri sta minili približno tako hitro kot nedeljski koncert: http://www.youtube.com/watch?v=Nx_jPZ-_wZ8&feature=related. Njemu se je mudilo na trening, meni pa k maši in na skavte. Ko sem prišla domov, sem se smejala sama sebi. Za mano je bil super dan. Spoznala sem še enega zanimivega skavta, na skavtskem srečanju pa je bilo spet noro zabavno. Res uživam v vsem tem skupaj. Želim si, da se še dolgo doooolgo ne bi končalo.

Včasih se mi zdi ...

2010-05-22T11:25:00.002+02:00

... da te opazim v množici ljudi. Da spet slišim tvoj glas in da nekje v daljavi odmeva tvoj smeh. Včasih se mi zdi, da bom zaklicala tvoje ime in boš spet tu.

Potem se spomnim ... Na pisanje listkov med matematiko in na to kako si se jezila nad določenimi osebki. Na to, kako si vedno puhala cigaretni dim meni pod nos, ne glede na to kako si se obrnila. Na neprespano noč v Beli krajini in pogovore na hodniku. Kako smo tekle pred Vikijem, ko smo bile punce predolgo časa pri fantih. Spomnim se tega, kako si s svojo harmoniko vedno najbolj zažgala na Talent Showu. Spomnim se pogovorov na avtobusu - verjetno si o meni vedela več kot drugi v razredu. In spomnim se, kako te je bilo strah mature in njenih rezultatov. Pa jih potem nikoli nisi izvedela.

Ko mi je včasih zares hudo ... Se spomnim nate. In si rečem: "Življenje je prekratko." Takrat si nadanem nasmeh na obraz in se odpravim nabirat zvončke.

Skavt.

2010-05-11T20:02:00.006+02:00

Skavtinja. Skavt. Skavtstvo. In vse ostalo, ki izhaja iz tega korena.

Približno eno leto je minilo od moje skavtske obljube. In še približno eno leto več od mojega prvega skavtskega srečanja. Včasih se malo poglobim v spomine (ja, kaj moreš - zadnje čase se mi to pogosto dogaja). Spomnim se tistega trenutka, ko sem prvič sploh pomislila na to, da bi se dejavno priključila našim kamniškim skavtom. Tri sošolke iz osnovne šole smo po šestih letih sedele skupaj na pijači in med pogovorom prišle do skavtov. Srečno naklučje? Ali samo primeren trenutek? Kakorkoli, ena izmed nas je že bila skavtinja in v to potegnila tudi mene. Za prvo srečanje me je morala Sara kar malo prepričevati. In tukaj lahko rečem: Sara, hvala, da si bila vztrajna. Pred prvim srečanjem mi je malo razbijalo srce: priti med nove voditelje, ki jih ne poznam in ki ne poznajo mene, pa 20 malih otrok. Ojoj, v kaj se spuščam?! Morala sem se postaviti na en hrib in čakati, da otroci pridejo mimo ter jih ogovoriti. Da bi to dejansko kdaj naredila v resničnem življenju? Ne, nikoli! In tudi takrat sem se malo upirala, ampak sem na koncu zbrala dovolj "poguma", da sem to naredila. Skozi leto sem opazovala svoje sovoditelje kako so delali z otroki in kako so imeli z njimi en tak pristen odnos. V moji glavi je odmevalo: "Meni to nikoli ne bo uspelo." Ampak s časom sem se tudi jaz postajala taka. Vsaj zdi se mi tako. To moje prvo leto je bilo namenjeno predvsem učenju z delom, udeleževala sem se volčjih srečanj, se pogovarjala s svojimi sovoditelji, kaj več pa mi na srečo ni bilo treba. Tako se tudi spomnim, kako sem voditelje ostalih vej spoznala precej kasneje. In ob najinem prvem srečanju mi je eden od njih rekel: "Aha, ti si Živa. O tebi smo se pa do sedaj samo pogovarjali.":)

Potem so sledile obljube. Nočne obljube na Svetem Primožu. Vreme je bilo obupno, malo je deževalo, malo je pihalo, mraz pa je bil obupen. Na poti navzgor sva z našo takratno stegovodkinjo ponavljali skavtske zakone in obljubo. Dobila sem svojo rutko, ki danes čez teden visi na stolu in "čaka" na petkove popoldneve. Ter zimovanja. In tabore. Pa izobraževanja.

Poletje je prineslo super poletni tabor, ki se ga še danes vsi z veseljem spominjamo. September pa je malo prevetril naše voditeljske vrste: nekaj jih je odšlo, nekaj prišlo, voditeljske vloge pa so se malo premešale. Novo leto je prineslo tudi 16 novih otrok in seveda veliko prilagajanja.

Kaj so mi dali skavti? Veliko. Še vedno trdim, da veliko več kot večina drugih stvari, ki sem jih počela ali pa jih še počnem v življenju. Naučila sem se potrpežljivosti (to je danes na vajah ugotovil moj sošolec), naučila sem se delati in komunicirati z otroki, iz njih izvleči najbolje ter se kontrolirati, ko nagajajo in tečnarijo. Naučila sem se komunicirati s sovoditelji in starši, ugotovila, da včasih ni dobro vsega povedati in da z vsako stvarjo ne bodo vedno vsi zadovoljni. Erika me je naučila, da je treba odpuščati: ko narediš napako, se za napako opravičiš in pokesaš, nato pa je napaka pozabljena. Moj problem do sedaj ni bil, da ne bi znalodpuščati drugim, ampak da sem se za svoje napake velikokrat preveč sekirala in se z njimi obremenjevala tudi če to ni bilo potrebno. Skavti so v moje življenje prinesli veliko smeha, veselja in koristno preživetih uric. In nikoli, zares nikoli mi ni bilo žal tistega časa, ki sem ga namenila srečanjem ali izobraževanju. Pri skavtih sem se naučila zabijati izolacijo.:) Pa malo kuhati. In an koncu: tukaj sem spoznala cel kup ljudi, ki so na nek način podobni meni. Ob katerih sem lahko točno taka kot sem. Veliko takih, ki jih lahko pokličem, ko mi je hudo. Takih, ki vedno vedo kako pomagati, ki najdejo dobro besedo in ki hodijo z mano na kosila ter se pogovarjajo. Takih, ki so lahko, tako kot jaz, celo noč pokonci in se naslednji dan podajo novim dogodivščinam naproti. Takih, ki lahko ure in ure preživijo ob igranju taroka. Takih, s katerimi hodimo skupaj na kosila in se pogovarjamo o vsem, kar nam pade na pamet. Ja, priznam. V skavta sem se tudi zaljubila. In očitno bo trajalo nekaj časa, da ga pozabim. Ker je res fajn. Ampak ... Ne bom rekla, da moj naslednji fant mogoče ne bo spet skavt.:P Ja, skavti so mi res dali več kot sem si mislila. Rada sem skavtinja. Uživam v tej "norosti, ki deluje".:)

Avstralija?

2010-05-10T17:46:00.002+02:00

Tole je zgodba o tem, kaj se lahko rodi iz ene male študentske šale.
Bil je oktober. Ali pa november. En mesec na začetku študijskega leta skratka. Večino svojega prostega časa smo preživljali na mednarodni pisarni, kjer smo se med delom tudi veliko pogovarjali. Med drugim o tem kam si letos želimo na prakso. Klara je bila odločena, da je letos njen čas in da na prakso 100% gre. Sama sem bila bolj neodločna - trdila sem, da je moj čas že minil in da je sedaj čas, da naredim izpite na faksu in zaključim to poglavje svojega življenja. Potem pa so minevali tedni in bili so pogovori. Prišla je drobna šala, da mogoče pa grem na prakso. V Avstralijo. Ali pa v Egipt. Nekam iz Evrope skratka. Stran od vsega tukaj. Bilo je eno čudno obdobje v mojem življenju, ko se mi je zdelo, da tukaj pač nič ne zapuščam.

Prišel je januar, ko smo se začeli državam pošiljati ponudbe za povpraševanje po praksah. Klara je rekla: Živa, sedaj se zmisli kam hočeš. In sem rekla: Avstralija. V Egipt sem sicer zaljubljena, amppak mislim, da je zame bolj primeren samo turistični del Egipta. Na dan, ko sem našo delegacijo odpeljala na letališče, je pri nas močno snežilo. Poslovili smo se in Klara je še rekla: Ko dobim prakso, ti sporočim.;) Res po dveh dnevih prileti SMS: Živa, greš v Avstralijo. Sem dobila super prakso.:) Praksa je bila sicer malo bolj kemijska in malo manj bio, ampak izgubiti ni bilo kaj.

Začelo se je ... Urejanje papirjev ... Pošiljanje. In čakanje. 14 dni. Še vedno se spomnim tistega dneva, ko sem dobila odgovor. Bila sem na mednarodni pisarni, kjer sva bili zmenjeni s Klaro, da se dobiva pred kosilom. Ko je Klara končno pritekla s predavanj, sva se izmenjali za računalnikom: ona je prevrila maile, jaz pa sem šla še kupit bone. In ko sva se odpravili skozi vrata, se je Klara nasmehnila in rekla: "Imam dobro in slabo novico. Katero želiš slišati prej?" "Ok, slabo." "No, ni slabe." "Potem mi pa povej dobro." "Rochelle je pisala. Sprejeta si." Vav, super.:) To je potem še kak mesec ostala najina skrivnost. Nisem prav preveč razglašala okoli, ker sem najprej hotela biti prepričana, da res grem.

14 dni nazaj sem dobila tudi uradno pismo z univerze in napotke kaj vse moram poslati. Ja, kar nekaj dokumentov po treba urediti, kar nekaj stvari, ki jih bom delala prvič (npr. overjanje dokumentacije), potrebno bo najti določene ljudi na faksu ... Ampak mi je uspelo in vsi dokumenti so včeraj prispeli na svojo končno destinacijo. Sedaj bom približno 8 tednov čakala na odobritev in na nadaljna navodila glede vize.

Uh ja. Dogaja se. Res se dogaja. Težko verjamem. Mi bo res uspelo?

Poletje

2010-05-09T22:53:00.002+02:00

Kako gre čas, ljudje, kako gre čas.
Spreminja mi srce, spreminja mi obraz.

Kako gre čas, kajne? Lansko poletje se mi zdi še kot včeraj. Tisti teden na Kolpi. Radosten otroški smeh. Večeri ob tabornem ognju. Sprehodi mimo buč z roko v roki. Pečena koruza. Merjenje nogometnega igrišča s koruznim storžem. obmetavanje z vodnimi balončki. Vsi tisti tedni na morju. Ukradeni poletni poljubi. Plavanje. Smeh. Veselje. Sreča. Gore. Strah. Spomnim se, kako sem zablokirala na poti v hribe, pa si me prijel za roko in sva šla naprej. Nesrečna ljubezen. Naliv, ki naju je ujel sredi mesta. Tako mokre obleke, da sem jih najprej ožela v banji, preden sem jih dala v pranje. Dež in sonce. Sladoled. Ja, zdi se, kot da bi bilo včeraj.

Pa je pred nami že skoraj novo poletje. Še 14 dni, pa bo konec faksa. Za nekaj časa - vsaj eno leto. Eno leto brez vsakodnevniih obveznosti. Pred nami je že skoraj poletje. Skoraj. Ker se je vreme odločilo, da bo letos malo počakalo s toplimi dnevi. Mogoče je še bolje tako. Najprej me namreč čaka verjetno najbolj naporen mesec v mojem življenju - letošnji junij bo zanimiv. Zelo zanimiv. Upam pa, da bom na začetku julija lahko z veseljem gledala na pretekli mesec in da mi bo uspelo vse stvari narediti tako kot sem si zastavila. In potem bo julij. En teden tabora z volčiči in en teden tabora z izvidniki in vodnicami. Saj ne vem čisto točno česa se bolj veselim. Verjetno kar obojega, ker bo verjetno oboje noro zabavno.:) Potem pa en teden taborne šole. 3 tedni skavtov - mogoče bo to zadostna količina, da bom lažje preživela tiste pol leta brez njih. Pa kakšen teden morja. In bo minilo. Spet tako prehitro.

Pred mano bo novo poletje. Tisto na južni celini. Novo doživetje, nova izkušnja. Novi ljudje, nove preizkušnje. Komaj čakam. Poletje.:)

Somethin' will have to change

2010-05-08T19:02:00.002+02:00

Ja, nekaj se bo moralo spremeniti. To me je zadelo včeraj. S Tejo sva bili domenjeni, da se dobiva v Ljubljani okoli devetih. Deset do devetih začne moj mobitel cingljati in v sporočilu piše: Čakam te v Petiju ob oknu. Jaz pa sem bila še doma. V Kamniku.:S Ja, stvari bo treba začeti spreminjati. Pa začnimo na začetku ...

Dejstvo je, da na dogodke v svojem življenju precej burno reagiram: lahko sem zelo močno vesela kadar se mi dogaja kaj pozitivnega, lahko se hudo razjezim na nekoga, ki mi dela krivico, lahko dolgo zamerim ali hitro odpustim. In ... Kadar me kdo razočara ali pa se mi zgodi kaj nepričakovano slabega, potem sem lahko zelo žalostna. Problem pri vsem tem je, da imam takrat občutek, da si lahko vse privoščim. Da lahko zaradi tega, ker sem žalostna in razočarana, zamujam na dogovorjene sestanke/ kave/ kosila, da lahko zanemarjam svoje obveznosti, da se lahko ne učim in ne pišem seminarske. Da ... Teja pravi, da si to človek sme privoščiti, da je bila ona enaka. Jaz pa se s tem ne strinjam. Ne, ne moreš zanemarjati svojih obveznosti. Ne, ne bom srečna, če zamudiš pol ure na najino domenjeno kavo in ne, ne smeš reči, da imaš pravico ne delati za faks. Samo zato, ker si žalostna in razočarana. To pač niso izgovori. Ne za druge in ne zame. Zato je sedaj res že skrajni čas, da stvari prebolim in da to neha vplivati name in še manj na ljudi okoli mene.

Saj priznam ... Da včasih še vedno jokam ob večerih. Da še vedno mislim nate, da ti imam še toliko povedati. Da si želim, da bi mogoče tole prebral in me razumel. Ampak v to dvomim - ker nisi tak človek. Pogrešam prijatelja. In to, da imaš čas za druge, zame pa ne, me tako zelo boli. Želim si, da bi vse skupaj že minilo. Pa me vsakič, ko že mislim, da sem v redu, nekaj spreleti. Pa sem spet na začetku. Lahko prevrtim čas naprej? Rada bi videla kaj bo čez dva meseca. Bom v redu?

Hvala

2010-05-05T22:47:00.003+02:00

Že nekaj časa nazaj je nekdo rekel, da ljudje težko izgovorimo tri besede: prosim, hvala in oprosti. Verjetno je res. Ljudje znamo kritizirati, znamo se hitro razjeziti in se skregati, znamo tečnariti, ni problema nekoga opravljati ali reči nekomu za uslugo ... Zahvaliti se pa je težje. Verjetno se je še težje opravičiti. Torej, ta blog je namenjen vsem tistim, ki bi jim morala večkrat reči hvala. Ne bom naštevala poimensko, ampak upam, da se boste vsi, ki bi se morali, najdli v tem blogu.

Hvala ...
da me znaš postaviti na realna tla.
da me poslušaš in ponudiš ramo za jok.
da mi pošlješ kakšno neumno foro ali pa kak lep song, ko sem totalno na tleh.
da mi znaš odpuščati in da razumeš, da včasih svojega dolgega jezika ne znam zadržati za zobmi (čeprav imaš prav, da bi ga morala).
da me razumeš.
da me imaš rad/a.
da si potrpežljiv/a.
da si pripravljen gledati zvezde z mano.
da pokličeš tudi takrat, ko ti izrecno povem, da ti ne želim jokati po telefonu.
da se skupaj z mano zgražaš nad tistim tipom, ki me do sedaj še ni opazil.
da si mi vedno na razpolago, ko te potrebujem.
da lahko napišeš celo stran mojih dobrih lastnosti.
da me objameš, ko mi je hudo in takrat svet neha obstajati.
da si zapomniš take neumnosti, kot je na primer ta, da sem te nekoč poškropila z vodo.
da sem ob tebi lahko spet otrok.
da me prenašaš, ko tečnarim.
da me učiš potrpežljivosti.
da imaš na kolokviju vedno dva geotrikotnika - ker že točno veš, da bom jaz svojega pozabila doma.
za ves čas, ki mi ga namenjaš, čeprav si mogoče včasih zaposlen/a in bi ga gotovo lahko bolj koristno uporabil/a.

Hvala TI, da si. Resno. Brez tebe bi mi bilo tako zelo težko. In OPROSTI ker premalokrat rečem hvala.

Vsaka stvar se zgodi z razlogom

2010-05-02T20:30:00.006+02:00

Na to me je danes opomnil moj skavtski sovoditelj. Njegove besede so bile dobesedno: "Vsaka stvar se zgodi s točno določenim namenom. In vsaka stvar se zgodi točno ob pravem času. Čeprov mi tega v tistem trenutku ne mormo vidt in razumet ..."
Še vedno se sprašujem ali je to samo izgovor, ki ga imamo ljudje, da prebrodimo težke trenutke ali v to dejansko verjamemo?

Res je, stvari minejo. Tako dobre kot tudi slabe. Ampak ... Ali je res, da se vsaka stvar zgodi z namenom? Da je prav da se zgodijo? Ne vem ...
Ja, ni bilo prvo razočaranje v mojem življenju in definitivno ne zadnje. Res je, da sem večino le-teh do danes že pozabila. In ja, verjetno je večina res imela pozitivne posledice. Česa vsega ne bi doživela če bi po gimnaziji odšla na študij v Anglijo. Ne bi bilo IAESTE, ne bi bilo skavtov, verjetno ne plezanja, ne sošolcev in sošolk v Ljubljani ... Pa se še prav dobro spomnim tistega ponedeljka, ko sem izvedela, da so se moje sanje podrle. Spomnim se Nine in najinega kosila v tišine. Spomnim se Michaela, ki je Nino zaskrbljeno spraševal kaj je narobe z mano. Spomnim se kako so se vlekle tiste ure biologije, ki je bila na gimnaziji eden mojih najljubših predmetov. Pa je minilo. Minila je žalost, minil je občutek manjvrednosti. Spet sta prišla veselje in smeh. Samo nekaj časa je moralo miniti, pa je bilo vse v redu. Danes mi ni žal - verjetno sem tukaj doživela veliko več kot bi tam. Se veliko naučila, hkrati pa z IAESTE in skavti pridobila še dodatne veščine, tiste, ki ti jih noben faks ne more dati.
Ali pa konec lanskega poletja. Poskušam se spomniti - je bilo podobno? Danes se smejem sama sebi. Očitno je moralo samo miniti dovolj časa.

Sovražim to, da si me lahko prebral kot odprto knjigo. Sovražim sebe, da sem to dopustila. Sovražim to, da je sedaj tako, kot da te sploh ni bilo. Sovražim, da tako zelo pogrešam pogovor s tabo. Sovražim to, da se ne morem osredotočiti na nobeno stvar, ki bi jo morala narediti. Želim si, da bi bilo vse skupaj že mimo. Da mi ne bi bilo več tako hudo. Koliko časa bo še preteklo do takrat? Koliko pogovorov? Koliko pobarvanih kravic? Koliko ur, ko bom mislila nate? Koliko ur, ko se bom poskušala zamotiti z drugimi stvarmi? Koliko novih ljudi bo moralo priti v moje življenje, koliko novih dogodivščin? Koliko presmejanih večerov in neumnih idej? Bom lahko kdaj rekla, da se je to zgodilo ob pravem času in s pravim razlogom?

http://www.youtube.com/watch?v=tsbkk4SZAqA&feature=related

Razmišljam

2010-05-01T23:06:00.003+02:00

O tebi ... O sebi ... O naju.
O tem zakaj se to dogaja? Zakaj je tako težko? Je napačen "timing" kot bi rekla Klara? Ali je samo ... Nekaj.

Trudim se kaj konstruktivnega narediti. Si malo prebrati snov za ponedeljkov izpit. Čeprav naj bi bil baje zanimiv (tako je rekla profesorica) in niti ne vemo koliko je smiselno predelovati tisto suhoparno snov. Narediti kak seminar. Prebrati knjigo ... Verjetno je še najbolj konstruktivno skakanje po trampolinu z Mašo in Majo ter sprehodi v naravo. Sama.

Pogrešam pogovore s tabo. Res jih pogrešam. Sedaj se mi zdi, da sem še toliko bolj sama. Pogrešam tvoj smeh ... Pogrešam.

Breaking-up

2010-04-29T13:14:00.003+02:00

Dvojina ... Se lahko tako hitro prekine. In ponovno nastaneta dve polovici. Dve polovici, ki bosta nekoč, mogoče, našli svojo pravo drugo polovico.

Težko je. Vedno je težko. Četudi poskušaš pogledati na stvari realno. Čeprav imaš okoli sebe ljudi, ki te imajo radi in ti poskušajo pomagati. Tudi če se poskušaš zakopati v delo in ne misliti na to kar se dogaja. Ni lahko, ker se v tvoji glavi še vedno prikazujejo lepi trenutki, ki jih težko spraviš ven. Veš, da nisi kriv ti. In da ni kriv on. Da je vse skupaj samo en nesrečen skupek okoliščin. Spomnim se enega pogovora, ki smo ga enkrat imeli z IAESTovci. Nekdo je rekel, da je lažje biti zapuščen kot zapustiti. Če si zapuščen, si namreč lahko jezen, je bil njegov argument. Ampak jaz v sebi ne občutim nobene jeze, samo razočaranje in žalost. Ter milijon vprašanj, ki verjetno ne bodo nikoli odgovorjena.

Ljudje okoli mene se trudijo, da bi me razvedrili. Mami je predlagala shopping. Ana je poklicala kljub temu, da sem ji povedala, da ji nočem jokati po telefonu. Ter vztrajala 10 minut, da sem se pomirila, se z mano spraševala kaj se je zgodilo in na koncu ugotovila, da bo koncert čez 14 dni prava rešitev za vse.:) Nina se je z menoj 2 uri pogovarjala prek facebooka ter poiskala 15 potencialnih tabornikov, ki bi mi jih lahko predstavila. Teja je predlagala kavo v petek, Miha delovni skavtski tabor v Kočevskem rogu. Skavtska prijateljica in biokemijska kolegica mi je poslala zaskrbljeno sporočilo in zgodbico o kravici, katere poanta je, da moramo ljudi in trenutke včasih izpustiti in pustiti, da grejo svojo pot. Mogoče se kdaj vrnejo. Mogoče pa bo vse skupaj le lep spomin, ko bo minilo nekaj časa. Eva, Miha, oči in mami pa so se lotili skupinskih objemov, kupovanja sladoleda in brisanja solz. Aja ... Pa Klara je seveda poiskala kup IAESTE dela.;)

Torej ... Težko bi rekla, da sem ostala sama. V bistvu sem verjetno šele sedaj ugotovila, da je okoli mene veliko ljudi, ki jim ni vseeno. Sama pa pravzaprav ne vem kaj je huje: to, da sem izgubila nekoga, ki sem ga imela res rada ali da sem s teboj izgubila resnično dobrega prijatelja. Nekoga, ki me je razumel od začetka: od takrat, ko sem ga prvič zalila z vodo, ko smo prvi dan skupaj pomivali posodo. Tebe, ki si točno vedel, da za vsakim mojim mhm in aha v bistvu stoji vprašanje in da včasih: vse je ok ne pomeni ravno tega. Pogrešam te, veš?
Ampak ... Solzice se bodo posušile, čas pa bo poskrbel, da se rane zacelijo. Midva pa bova mogoče (p)ostala prijatelja.

Dvojina

2010-04-17T01:57:00.002+02:00

V vseh pomenih besede.

Najprej kot tisti del slovenske slovnice, zaradi katerega so naši profesorji pogosto izgubljali živce in dobivali pike po obrazu, ker je nikoli nismo dovolj uporabljali. Čeprav moram priznati, da smo se na gimnaziji trudili in kar dosledno uporabljali dvojino. Mogoče je za to odgovoren tudi naš profesor za slovenščino, ki je vedno govoril, da je dvojina romantična. Za primer je dajal ta primer: "Sedeli smo na klopci in bilo nam je lepo." ter: "Sedela sva na klopci in bilo nama je lepo". Mogoče je to zaradi tega profesorja, ampaj še vedno si ob drugem stavki v glavi pričaram misel zaljubljenega parčka, ki uživa na klopci v parku pod modrim nebom in zvezdnim obokom. Ta leta, ko smo morali dosledno uporabljati dvojino, so mimo.

Zato pa postaja vedno bolj pomembna druga oblika dvojine. Tista človeška. Dejstvo, da sva dvojina z najboljšo prijateljico. Da sva bili dvojina danes na faksu, ko sva se praktično brez besed presmejali cel odmor, ker sva točno vedeli kaj druga misli.
In ... Dvojina s tabo. S tabo, ki te imam tako zelo rada. Dvojina, ki je včasih tako zelo lepa, včasih pa tako zelo boli. Taka lepa. In krhka. Ki se lahko vsak čas prekine. Ali pa traja ... Večno?
Ah, ta kompleksna dvojina!

Stop the world!

2010-03-29T21:22:00.003+02:00

Pomagaj mi ustaviti svet ... Samo za trenutek ... Za minuto! Da si lahko odpočijem ... Vzamem čas in globoko zadiham. Ter postanem spet jaz.

Ljudje vse preveč hitimo. Tempo življenja nas sili v to, da samo tekamo od ene obveznosti do druge in se nikoli zares ne ustavimo. Tudi meni se dogaja podobno: vedno je toliko dela za IAESTE, za skavte, faks ... Nikoli pa si zares ne vzamem časa za tiste, ki mi največ pomenijo. V mojem mobitelu je en kup sporočil, ki prijazno sprašujejo kdaj imam čas za kosilo ali pijačo. Jaz pa vedno rečem: saj bom odgovorila, samo da najdem 5 minut, da napišem tisti sms. In navadno se zgodi, da jaz ne odgovorim, tisti drugi pa obupa. Saj bi jaz tudi.

In zato je toliko bolj super, ko si lahko vzamem prost vikend. Ugasnem mobitel in računalnik. Se odpravim v gozd. Poslušam ptičje petje in se zapodim med bele zvončke. Čas pa ne obstaja več. Vsaj za tistih nekaj trenutkov. To je moj nerealni svet.

Kako lepo je včasih pobegniti v tak svet. Stran od ur, ki neusmiljeno tiktakajo in od obveznosti, ki me čakajo na faksu. Se malo umiriti in samo uživati. In ta vikend je definitivno bil preživet v takem svetu. Skavti seveda.:) Bolj natančno MŠŽD oziroma Mala šola življenja v džungli. To je ena prav posebna šola, v kateri se voditelji naših najmlajših skavtov in naši popotniki na služenju učimo, kako Mavglijeve zgodbe prikazati otrokom na čimbolj zanimiv način. Tako, da bodo od njih kaj odnesli in si zapomnili. In čeprav je bilo vse skupaj v osnovi namenjeno učenju tehnik, ki jih bomo lahko uporabili pri naših voditeljskih podvigih, se je na koncu izkazalo, da se bo večino tehnik lahko uporabilo vsakič, ko bomo delali z otroki. Ja, preživeli smo 4 super dneve v enem najlepših delov naše male države, se skupaj z Mavglijem podili po džungli, premagali Širkana, se borili z rdečimi psi, reševali uganke o Knjigi o džungli, se trudili pomagati našim skritim prijateljem, tekli v dežju in se nastavljali soncu. Nabirali cvetlice. In premišljevali o naši skavtski poti, o voditeljstvu, v čem smo močni, katere slabe lastnosti moramo popraviti in kje imamo še zaloge, da se izboljšamo. In konec koncev spoznavali voditelje iz drugih krdel, se z njimi pogovarjali in se od njih učili. V nedeljo smo se le ztežka poslovili, a verjamem, da smo vsi odšli z eno posebno izkušnjo in novim znanjem, ki ga bomo lahko koristno uporabili v svojih krdelih.

Super vikend skratka. Samo padec v realnost je bil malo trd. Ker sem se v nedeljo zvečer spomnila, da me čaka še poročilo za imunologijo. Ampak mi ga je uspelo spisati. In tega vikenda ne dam. ;)

Standing still

2010-03-17T23:29:00.002+01:00

Zadnje čase ... Imam tak čuden občutek. Da stojim na mestu. In se nikamor ne premaknem.

Dnevi so si precej podobni: predavanja na faksu, učenje za izpite, delo za IAESTE in skavte, kak odtrgan trenutek za tek ali sprehod v naravi. Hrana in spanje. In to je že skoraj to. Včasih me vse skupaj malo spravlja v obup. Ker se mi zmeraj zdi, da stvari nikoli niso dovolj dobro narejene. Pri IAESTE vedno ostane še kakšna praksa ali pa neodgovorjen mail v inboksu. Po skavtih se mi vedno zdi, da stvari niso bile dovolj dobre: ne dovolj dobro zastavljene in ne dovolj dobro izpeljane. Da moji sovoditelji in otroci niso bili zadovoljni ter je vse skupaj moja krivda. Na faksu vedno ostane še nekaj nepredelane snovi in vedno se pojavi enaka situacija na predavanjih, ko se počutim kot največji butec v razredu. Nikoli ni nič dovolj dobro.

Iz Avstralije še vedno ni uradnega odgovora. Pa mogoče niti ne bi bilo slabo sploh ne iti. Potem se ne bom ukvarjala s tem kdaj bom diplomirala in bom nehala imeti tisti zoprn občutek, da bi nekateri profesorji uživali v tem, da mi stvari malo "potegnejo". Po drugi strani se mi zdi, da je to tista stvar, ki jo nujno potrebujem - oditi ven, stran od vseh ljudi in živeti malo po svoje.

Zaradi vsega skupaj bolj malo spim. Ne da semi govoriti. Malo več jokam. In si želim nekoga za pogovor (ne mami, ti ne šteješ :) ). Samo kaj, ko so vsi tako zasedeni, da jaz pač ne pridem do besede. Bo že tako. Enkrat bo vsega skupaj konec.

Smučat!

2010-02-27T00:02:00.002+01:00

Bila je sreda. Menda. Z Ano in Nino smo se končno uspele uskladiti in se dobiti na kavi (no, pravzaprav sta bili dve vroči čokoladi in kakav, ampak to je stranskega pomena). Vmes se nam je pridružil še bivši sošolec, ki je bil sicer na poti na faks, ampak druženje s 3 bivšimi sošolkami je definitivno bolj zabavno od urejanja zadev v referatu. Torej ... Sedimo tam, ko na moj mobitel prileti sms: "Greš jutri z nami smučat?" V moji glavi se odvije naslednji scenarij: "Smučat? Jutri? Pa, ne morem. Imam predavanja. No, ne da se mi. Prehlajena sem in kašljam. Ne, ne grem smučat ... Smučat?" Potem začne zvoniti moj telefon - neznana številka, kar se zadnje čase po zaslugi IAESTE pogosto dogaja. Se oglasim in zaslišim glas:
"Oj, kako si? Ja, a grep jutri z nami smučat?"
"Ne, ne morm, mam faks, pa ..."
"Dej no, pejt z nami no ..."
"Pa res no ... Pa glih sm misla jutri nekej narest. Kdo pa gre?"
"Ja, jes pa Andrej pa njegov brat in neki kolegi. Dej pejt no, veš kolk bo fajn."
"Ok, bom premisla."
In sedim za mizo ter se poskušam spomniti kaj pravzaprav imam naslednji dan na faksu. Ko mi Nina pogleda na internet (mojega žal kljub mnogim poskusom še nismo uspeli usposobiti), se odločim, da grem smučat. Faks bo stal na istem mestu tudi dan zatem, prehlad pa se lahko spremeni v bolezen ali pa se pozdravi. V vsakem primeru bolje kot to nadležno hrkanje in smrkanje.

Naslednji dan naj bi se odšlo ob 7.15. Jaz in 6 fantov.:) Dobro razmerje. No, odšli smo veliko kasneje (po zaslugi pozabljenih hlač nekoga izmed njih) in naleteli na obupno gnečo pred vhodom v jajčke. Naj bi bilo lepo vreme. Pa še gorenjska regija ima počitnice. Počitnice so bile res, vreme pa je postalo lepo šele kako uro kasneje. Ampak to nas ni motilo in smo smučali. In smučali. Nekateri so obupali. Ostali pa smo smučali. Malo pred koncem smo ostali trije in čisto na koncu sva le še midva z Andrejem iskala nerazrite koščke smučišča. Med tem časom so sonce spet zakrili oblaki in čas je bil, da odidemo iz te idile nazaj v realnost. Ki se po tem niti ne zdi več tako slaba.

Prvo smučanje letos. Z najboljšo družbo. Z dobrimi pogovori. S pogovori, ki bodo mogoče prešli v prijateljstva. S pogovori, ki so premaknili kamne, ki so vladali med nama. Vsaj upam. S super dnevom. Hvala vam fantje.:)

Moje mesto?

2010-02-17T17:07:00.003+01:00

Včasih se vprašam: kje je moje mesto? Velikokrat imam občutek, da sem povsod, pa me v bistvu nikjer ni. Da je okoli mene ogromno ljudi, pa me nihče zares ne posluša. Da me ljudje kličejo samo takrat, ko kaj potrebujejo od mene, nihče pa me ne vpraša kako sem. Da ...

Ljudje prehajajo moje življenje. Sošolci iz osnovne šole so se že davno porazgubili. Verjetno je tako prav, saj smo si bili preveč različni, da bi ohranjali kakšne tesnejše vezi. S tistimi na gimnaziji smo se sicer dobro razumeli, a so se s koncem našega druženja, končale tudi naše skupne poti. Preostalo je le še nekaj ljudi s katerimi se občasno srečamo. In Ana ... Mogoče komu delam krivico. Ne izključujem dejstva, da se ljudje vrnejo. Pravzaprav se mi ravno zdi, da se bodo mogoče nekateri osebki z nekaj truda vrnili v moje življenji. Tisti, ki to so, že vejo za to. ;) Ampak, dejstvo je, da se s koncem naših skupnih poti, končajo "prijateljstva". "Prijateljstva", ki so bila spletena le po sili razmer.

Jaz pa imam spet tisti občutek, da povsod sem, pa me nikjer v bistvu ni. Da sem na faksu, pa ljudje ne bi opazili, da me ni. Da sem na skavtih, pa bi bilo pravzaprav vseeno če me ni bi bilo. Da se velikokrat zgodi, da se ljudje nekaj dogovarjajo, pa name pozabijo. Čeprav stojim zraven. In to boli. Je to posledica moje osebnosti? Da veliko govorim, pa se nikoli ne odprem? Da sem z vsemi prijateljica, pa v bistvu z nikomer ne navežem tesnejšega stika? Da za večino ljudi v bistvu ne obstajam? Da ... Očitno nisem za to družbo. Hmm...

Kje je moje mesto? Bom kdaj ugotovila? Ga bom kdaj našla? Ali bom ostala tam, kjer sem? Tu in nikjer.

Kaj je sreča?

2010-01-31T11:10:00.002+01:00

So to pozabljene češnje v oranžnih kratkih hlačah?
Je to to, da imam hrano v hladilniku, pitno vodo, ko odprem pipo v kuhinji in dom v vseh pomenih besede?
Mogoče to, da lahko tečem po kamnih, plavam v morju in plezam po skalah?
Da se lahko svobodno gibam, da mojega doma ne obdaja bodeča ograja in da na ulici ni prevelike nevarnosti, da se mi kaj zgodi?
Je sreča to, da občutim metuljčke v trebuhu vsakič ko se najina pogleda srečata in se mi nasmeješ?
Da ne obstajava samo ti in jaz, ampak midva?
Otroški smeh?
Odkrivanje novega sveta ob igri z Mašo?
Puhasta odeja v katero se zavijem?
Nepričakovana dobra ocena?
Odhod v neznano?
Pohvala neznanca?
Sporočilo na mobitelu ali v mojem e-nabiralniku?
Naključno srečanje prijatelja, ki ga že dolgo nisi videl?
Potovanje nekam daleč, daleč stran?
.
.
.

Ja, sreča ... Verjetno samo je.

Se še spominjaš ...

2009-12-30T12:20:00.004+01:00

... kako sva ob polnoči na nebu iskala severnico?
... kako smo igrali tarok na plaži do takrat, ko nihče od nas ni več videl kart? Mi pa smo še kar igrali? In kako smo igrali tarok v 5, ko si se pritožil na tem, da ti držiš karte, jaz pa igram?
... kako smo se zabavali, ko sem s koruzo premerila nogometno igrišče?
... najinih pogovorov ob plavanju v Kolpi?
... najinih smučarskih podvigov?
... kako sva prespala noč ob ognju in pod zvezdami?
... kako sva se smejali natakarjem v Joe Penasu?
... kako smo vsi skupaj trepetali pred rezultati mature?
... kako sva šla na sprehod in ob sončnem zahodu gledala delfine?
... kako sem se zaplezala tam nekje na treh četrtinah poti na Staničev vrh? In ne bi šla naprej, če me ne bi prijel za roko in potegnil naprej.
... čokolade v čevlju?
... ležanja v snegu in gledanja zvezd za novo leto?
... najinega "pohoda" iz mesta Ios v hotel?
... taroka ob kuhanem vinu, ko se mi je pol ure kolcalo od smeha?
... kako si zavijala z očmi, ko sem že stotič zamudila na 3d strukture?
... igranja igric na mobitelu med zgodovino?
... nočnih pohodov na Stari grad?
... koncerta Katie Melua?
... nočnih pogovorov?
... mojega pogovora s carinikom na letališču v Franciji?
... zapleta s "terminalom W"?
... naših plezalskih podvigov?
... mojega izraza na obrazu, ko sva šli tečt, pa sem v tvoji sobi naletela na celotno IAESTE vodstvo? Najin tek je bil seveda preložen za dobro uro.
... naših skupnih tekov?
... pogovora po telefonu pred tvojim prvim zmenkom z Jernejem?
... tvoje bele majice z zajčkom?
... kako smo se spoznali?
... vseh lepih skupnih trenutkov?
... prvega poljuba?

Ah, spomini. Hvala, ker mi jih pomagaš soustvarjati. :)

Tih, deževen dan ...

2009-11-14T22:46:00.003+01:00

... zaprem oči potujem daleč stran.
Čez pretekle dni.
Narišem senco ... In že me več ni.

Zadnje čase mislim samo čudne misli in čutim čudne občutke. Take res neopisljive in to, da so čudni je res edina beseda, ki jih trenutno lahko opiše. Mogoče bi rahlo rekla, da sem še rahlo zmedena, da ne vem čisto točno kaj se dogaja, da sem v zadnjem času pogosto hiperaktivna, potem pa pride trenutek, ko se vse skupaj preobrne. In to stanje nato traja. In traja. Ter traja ... Do naslednjega sončnega dne.

V mojem življenju se zadnje čase ogromno dogaja. Pravzaprav me je na to opozorila bivša sošolka, ko sva se zadnjič peljali na skavte, ko me je vprašala: "Ampak Živa, kako si pa ti vse to zmogla v prejšnjih letih, ko še nisi živela v Ljubljani." Šele takrat sem se začela zavedati, da dejansko ne prihajam domov pred deseto zvečer. V tem času se je nabralo toliko stvari, ki jih moram razčistiti, pa kar nimam časa.

Dnevi pa kar hitijo mimo. Zadnje čase me stvari ponovno prehitro prizadanejo. Že en sam napačen pogled je včasih dovolj, da se mi ulijejo solze. Ampak. Zakaj? Mogoče zaradi tega kar se dogaja eni izmed mojih dobrih prijateljic. Mogoče zaradi vseh naporov, ki so prišli v zadnjem času. Mogoče zato, ker letos nisem še nič pametnega naredila na faksu. Mogoče ...

Mogoče samo potrebujem pogovor. In tvojo podporo.

Dan kot vsi drugi?

2009-10-27T15:00:00.002+01:00

Mogoče se je na začetku res zdelo tako. Potem pa se je vse preobrnilo v nekaj povsem drugega.

Budilka zvoni ob šestih. Popolnoma prezgodaj, samo kaj ko je bilo treba zjutraj še v laboratorij, da preverijo moje zadnje stanje železa v mojem telesu. Vrsta do stopnic in dejstvo da se mi rahlo mudi, preloži to na naslednji teden. Oziroma na en dan, ko bom dopoldne končno spet v Kamniku.

Za mano je zanimiv vikend. Tak popolen. Če odmislim dež in rahlo pomanjkanje spanja. Ampak vse ostalo je bilo super. Plezanje v soboto, pogovor s Klaro, kosmiči z domačim jogurtom (mnjami), Bohinj, CEC, ljudje, zabava ... Še vreme se je na koncu navzelo našega veselja.
V soboto sem zamudila na vse kar se je dalo. Najprej na plezanje (pa sva si s Klaro vseeno uspeli izboriti še tisto dodatno uro), potem na CEC in na kosilo, ki ga je do tedaj, ko sem do Bohinja končno prispela, že zmanjkalo. Pa se je pojavil vilinec, ki se je ponudil, da mi gre po sendvič. In čokolado.:) To je pomemben podatek. Čokolada mi je dala energije do večerje, pa še jo je ostalo (za vse kruleče želodce naslednjega dne). Zvečer nas je sledil international evening, kar na kratko pomeni, da udeleženci iz vsake države prinesejo nekaj alkohola, hrane in sladkarij, ki so tipične za njihovo državo. In potem se je in pije. In pije. Do takrat, ko se gre končno plesat. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje dejansko toliko preplesala. Hvala tistemu, ki se mu je dalo. On že ve kdo je.:) Bilo je super in celo moj plesni antitalent se je mogoe za nekaj kratkih sekund umaknil v kot.

Popoln vikend se je zaključil s tekom. Takim kratkim in intenzivnim, ampak po dolgem času sem se počutila odlično. Ne rabim laboratorija, da mi pove, da sem v redu, ker sama to dobro vem.

Torek ... Danes se dogaja. Ne vem zakaj. Mogoče zaradi sonca. Ali pa zaradi kosila in odkritega pogovora. Mogoče še zato, ker misli še vedno uhajajo v vikend in v tiste super trenutke, ki jih je sicer konec, ampak ostajajo. Danes je super dan! Če bi imela čas, bi šla in iz nahrbtnika zbezala plezalke in šla plezat na rimski zid. Ampak ga nimam in nič za to. Tole še napišem, potem pa odhitim na faks in po opravkih. Ampak vseeno: danes je dan popoln in tega si ne pustim vzeti.:)

Sometimes

2009-10-09T21:37:00.004+02:00

Včasih ... Stvari ne grejo tako kot si želiš.
Včasih ... Imaš po stvareh, na katere si se sicer dobro pripravil, čuden občutek.
Včasih ... Dvomiš vase. In se bojiš, da ne boš zmogel.
Včasih ... Imaš občutek, da si popolnoma nesposoben karkoli naresti dovolj dobro.
Včasih ... Te kritika prizadane bolj kot si se mislil.
Včasih ... Se sekiraš zaradi ljudi, ki si tega ne zaslužijo.
Včasih ... Pridejo dnevi, ko si želiš, da bi samo čimprej minili. In bi bil naslednji dan drugačen in lepši.

Še veliko jih je. Včasih namreč. Tudi tistih dobrih.

Včasih ... Se ti zdi, da je ves svet tvoj.
Včasih ... Dobiš desetko, ko to najmanj pričakuješ.
Včasih ... Ti zna kdo narisati nasmeh na obraz brez kakršnega koli pravega razloga.
Včasih ... Se pojavijo v tvojem življenju ljudje, ki ti pokažejo novo, lepšo pot.
Včasih ... Se kosilo spremeni v ure polne smeha.
Včasih ... Samo sije Sonce in si srečen.

Včasih sem in me ni. Včasih prvi včasih prevladujejo. Potem pa se stvari spremenijo in moj svet preplavijo drugi včasih. Včasih ne zaupam vase. Dvomim, da mi bo uspelo stvari izpeljati kot sem si zadala. Besede me prizadanejo in rabim potrditev. Včasih mora dan samo miniti ...

Dovolj!

2009-09-17T20:54:00.004+02:00

Včasih pridejo dnevi, ko imaš vsega dovolj. Včasih se ti dnevi razvlečejo v obdobja. In eno tako obdobje se dogaja meni ravno v tem času.

Misli hitijo nazaj. Tja v julij in avgust, v Francijo, na Kolpo in na morje. Ja, letošnje poletje je prineslo veliko zanimivih stvari: uspešno opravljene (in popravljene) kolokvije in izpite, nekaj poglobljenih in obnovljenih prijateljstev, super potovanje v Francijo in posledično bolj povezan odnos s sestro, nepozaben skavtski tabor in tebe, ki si bil razlog, da je moje srce za trenutek spet poskočilo. Pozni poletni veter je odpihnil tebe in tvoja čustva do mene ter voljo do učenja. Je pa pustil vse lepe spomine na poletje, ki živijo naprej. Vseh teh spominov ne bo mogel odpihniti ne prihajajoči jesenski veter in dež, ne prvi zimski sneg in ne vetrič, ki bo naslednje poletje zopet zapihal.

Je pa ta isti jesenski veter prinesel nekaj novosti. Stanovanje je že ena izmed teh. Prišlo je tako na hitro, da še danes ne dojemam popolnoma, da se oktobra selim v Ljubljano. Da bom lahko odšla na faks 5 minut pred začetkom. Da mi ne bo treba čakati po pol ure pred predavalnico, ker pač tisto jutro ni bilo gneče na cesti. Da bom lahko hodila zjutraj pred faksom plavat. In to s kolesom. Da bom lahko šla zvečer ven brez skrbi kdo me bo prišel iskat in koga bom to noč zbudila s klicom. Da ... Ja, obstaja še milijona da-jev. Poleg teh pa obstaja še milijon zakajev, milijon strahov in milijon vprašajčkov, ki se pojavljajo v moji glavi. Ko sem prišla v ponedeljek domov, sem imela tak občutek polne glave. Ko bi si želela nekaj narediti, pa enostavno nisem mogla. Od tistega ponedeljka je minil že teden dni. Misli v glavi se počasi urejajo in prav tako se počasi trdno postavljam na tla. Da me naslednji veter ne bo mogel tako premakniti. Razmišljam za nazaj ... Vem, da sem pogrnila na celi črti, da sem pri eni stvari naredila čisto vsako napako, ki jo je bilo v tistem trenutku možno narediti. Če bi lahko, bi čas zavrtela nazaj in popravila. Pa ne morem. Lahko pa se učim iz lastnih napak in jih naslednjič ne ponovim.

19 otrok, 7 voditeljev, 5 dni, ena reka, ena nepozabna izkušnja, moj prvi skavtski tabor!

2009-09-09T22:31:00.015+02:00

Hmm, sem enkrat julija res rekla, da me čaka precej dolgočasno poletje? No, motila sem se! Po prihodu iz Francije je bil že čas za tabor, za moj prvi pravi skavtski tabor.

Le-ta se je v bistvu začel že mnogo prej kot tistega 4. avgusta. Enkrat junija, ko smo se voditelji prvič dobili na načrtovanju in to je nato trajalo tisti mesec in pol, ko smo se končno odpravili na Kolpo. Kljub celemu mesecu priprav, je bilo na koncu še vedno toliko stvari, ki jih je bilo potrebno narediti v tistih zadnjih 5 dnevih: narediti bilten, imeti sestanek s starši, kupiti pripomočke za delavnico in se naučiti kakega vozla, spakirati stvari in ... Zadnji dan sem že komaj čakala, da bo tisti torek, da že končno gremo.

V torek zjutraj je deževalo. Kar je bilo v bistvu pozitivno, ker smo že vsi kar nestrpno pričakovali dež in ohladitev. Če je že moralo deževati, je bil prvi dan za to idealen. Jaz sem zamujala. Malo zaradi dežja, malo pa zato, ker sem se prepozno spravila od doma in ker sem se zaradi pozabljivosti morala še nekajkrat vrniti domov in pobrati pozabljene stvari. Volčiči in E so bili že pripravljeni na odhod. Hitro smo se poslovili od staršev in odšli na vlak. Proti Ljubljani in nato do Metlike. Vožnja je bila sicer udobna, a naporna in ko smo končno prišli na cilj, smo bili vsi veseli, da smo končno v Metliki. Po poti se je deževno nebo začelo parati in v Meliki nas je s svojimi žarki sonce že prijetno božalo. Miha nas je odpeljal do naše končne destinacije: Podzemelj, kjer so nas že pričakali ostali voditelji. Sledilo je kosilo in počitek. Poleg tega je bilo potrebno najti svoj kotiček za spanje in razpakirati prtljago. Popoldne se nam je pridružil S, ki se je kasneje izkazal za izredno pozitivno "pridobitev". Imeti kakšnega dodatnega fanta v skupini je vedno plus, saj imajo otroci do nih vedno drugačen odnos. Verjetno so nas ženskih voditeljic že rahlo naveličani.:) Popoldne smo se sprehodili po učni poti, ki je speljana v okolici župnišča, se okopali v Kolpi in odšli "domov" na odlično večerjo, ki jo je med tem za nas že pripravila Majda. Po napornem dnevu smo popadali v spalke. Fanta sta spala pri volkcih, preostal ženski del pa se je preselil v spodnjo veroučno učilnico, kjer smo imeli voditelji svoj kotiček.

Naslednje jutro nas je ob osmih zbudila M, ko nam je prišla povedat, da so otroci sicer že budni, a S sedi na stolu in jih gleda in si zaradi tega ne upajo narediti nič. Nisem se mogla upreti, da se ne bi smejala. Pravzaprav se temu še danes vsi od srca smejimo. Bil je čas, da končno naredimo našo ambientacijo - gasilce.:) Preoblekli smo se v naše majice in volkce zbudili s sireno ter jim predstavili temo tabora. Naše domovanje se je tako spremenilo v pravi gasilski dom z vsem kar mora le-ta imeti. Seznam dežurnih je že visel na mestu za dežurnega, ki je bilo že primerno opremljeno in izmene so se lahko začele. Preostali smo se preoblekli in pojedli zajtrk. Pripravili smo še presenečenje za eno izmed volkuljic, ki je praznovala rojstni dan, nato pa se je začel naš gasilski program. Ker je vodja gasilcev nujno morala na pomemben sestanek, je izdelovanje gasilsih kapic prevzel naš Bagira. Kot se je kasneje izrazil, je bilo to verjetno njegovo prvo in zadnje tako umetniško izražanje. Ampak, kapice so bile narejene in izgledale so prav fino. Popoldne so gasilsi vajenci začeli svoje gasilsko urjenje v eni izmed štirih disciplin: ročnih spretnostih, pomoči v kuhinji, poznavanju prve pomoči in učenju vozlov ter strogega drila po poligonu. Da so lahko postali pravi gasilci, so v naslednjih štirih dnevih morali opraviti vse zastavljene naloge, pridobiti nalepke in jih na koncu nalepiti v svoj gasilski priročnik. Popoldne smo šli še malo zaplavat, sledila je kateheza o zavetniku gasilcev svetemu Florijanu ter nekaj preživetih trenutkov v cerkvi. Večer pa smo preživeli ob ognju. Minil je drugi dan, mene pa je čakalo nočno dežurstvo. Ker pa se fantoma ni dalo prestavljati, smo zgoraj prespali kar vsi trije. Tako je nato ostalo do konca tabora.

Če si ponoči dežuren, pomeni, da boš tudi zjutraj prvi vstal. Sama sem slabo spala, zato sem bila pokonci že pred sedmo, ko so se otroci zbudili. Žal moje nadzorstvo ni bilo tako uspešno kot prejšnje jutro in komaj mi jih je uspelo zadržati v postelji na neki normalni glasnosti do osmih zjutraj, ko je bil čas za vstajanje. Naslednji dnevi so si bili precej podobni: vstajanje, zajtrk, gasilsko urjenje, plavanje, zabavni večeri ob ognju ... Vseeno pa smo vsak dan počeli še kakšno novo stvar.
Tako smo se en dan odpravili v gasilski muzej v Metliko. V približno treh urah smo prehodili teh 10 kilometrov od Podzemlja do Metlike in na srečo sta nas pred gasilskim muzejem že pričakala Bagira in Mesua (za moje neskavstke bralce naj povem, da skavtska metoda pri otrocih temelji na Knjigi o Džungli. Tako so otroci volčiči, voditelji pa prevzemamo vloge preostalih vodilnih živali)z malico, da smo se okrepčali po naporni poti. Gospa, ki nas je vodila po muzeju se je zelo potrudila, da nam je predstavila zgodovino gasilcev. Natrosila nam je dovolj podatkov, a ravno dovolj, da so še ostali v naših glavah. Poleg tega nam je dovolila, da se slikamo na starem gasilskem vozu.:) Po ogledu muzeja smo si ogledali še cerkev v Metliki, kjer nam je župnik razložil nekaj o župniji in sami cerkvi, nato pa nas je Bagira že odpeljal proti domu, kjer nas je čakalo kosilo.

Kot pravi gasilci smo seveda tudi sodelovali pri intervencijah. Nekega lepega popoldneva je do našega dežurnega priletela novica, da je v naši bližini strmoglavilo letalo. Bil je že skrajni čas, da preverimo koliko smo se naučili skozi urjenje in odpravili smo se na pot. Sicer nam je pot vzela kar nekaj časa, a a koncu smo prispeli na cilj in našli ponesrečenega pilota. Mladi gasilski pripravniki so imeli nalogo, da ga oskrbijo in njihova učiteljica je bila prav navdušena nad njimi. Včasih jih res preveč podcenjujemo. Vedno znova presenečajo in dokazujejo, da zmorejo veliko več kot mislimo.

Seveda pa poletni tabor ne bi bil pravi tabor brez vodnih iger. Ko sva skupaj s S v eni uri napolnila približno 120 vodnih balončkov. Žal jih je zmanjkalo v 5 minutah. Zato smo pri naslednjih vodnih igrah malo spremenili navodila. Tako smo imeli poleg balončkov še velike injekcijske igre in škafe z vodo, da ni vse skupaj tako hitro minilo, mi pa smo dejansko bili vsaj malo mokri.:)

Večere smo preživljali ob ognju, kjer smo skupaj prepevali, igrali igrice in se predvsem imeli noro fajn.:)
Zadnji večer je prišel čas, da gasilske pripravnike povišamo, da dobijo za uspešno opravljeno urjenje diplomo in medaljo. Po podelitvi so se volčiči odpravili spat: mlajši nazaj v župnišče, volčiči odhoda pa v šotor. To noč so imeli dovoljenje, da se zvečer pogovarjajo, a se mi zdi, da so vsi zaspali že medtem, ko jim je Akela brala pravljico. Pa tudi v župnišču so kaj kmalu pospali in jih ni bilo treba nadzorovati. Tako je bil to prvi večer, ki smo ga lahko vsi voditelji skupaj zaključili ob ognju. Mene pa je čakalo še presenečenje: bil je čas, da po tem letu dobim svoje skavtsko ime. Vesela sem, da sem ga dobila ravno v tej družbi, s katero smo se letos tako dobro ujeli. Še pred imenom pa seveda naloga: s koruznim storžem premeriti nogometno igrišče po dolgem in počez ter izračunati njegovo ploščino. Predstavljajte si kako to delate ob enih zjutraj, ko se nogometno igrišče še zaliva, ti pa hodiš po njem in meriš njegovo površino. Na srečo mi je S stal ob strani, da me ni bilo strah, ker je blo na trenutke res kar malo strašno.:) Preostal del pa je ravno tako s koraki poskušal premeriti igrišče, a so kaj kmalu obupali in me nato počakali pri vhodu. A mi je uspelo in dobila sem skavtsko ime: vseveda ribica.:) Večer smo zaključili ob ognju in refleksiji in ga zaključili okoli dveh. To noč sem prespala zunaj, pod luno in zvezdami in s pogovorom, ki je trajal dolgo v noč. Z enim takih, za katere si želiš, da se ne bi nikoli končal. Spala sem tri ure, a so bile to verjetno najkvalitetnejše tri ure v celem tednu.

Nedelja je prišla prehitro. Zjutraj je bilo potrebno zgodaj vstati. Nekateri so šli ob sedmih še plavat, ob osmih pa nas je čakal zajtrk in nato pospravljanje. Sledila je sveta maša, nato pa "gasilska veselica" s srečelovom. Ob dveh smo končali, stari volki smo šli še podret šotor, nato pa se okopat v Kolpo. Bagira me je zafrkaval: " A si že vse preštela? So še vsi tukaj?" Ja, fino je bilo biti v vodi in za spremembo ne skrbeti če še imaš vse otroke. Čeprav vem, da jih bom v naslednjih dveh mesecih spet začela pogrešati in komaj čakala, da pride oktober, ko jih bom imela kmalu spet vrh glave.:)

Ja, super je bilo. Dobila sem novo motivacijo za delo in vem, da bodo v prihodnjem letu imeli skavti v mojem življenju še pomembnejšo vlogo. Pogrešam tabor in Kolpo. Pa sovoditelje, nočne pogovore, luno in zvezde. In pečeno koruzo. Pa smeh in veselje. In ... Še vse tisto, kar sem sedaj pozabila našteti, a ostaja v mojem spominu in me opominjala, da življenje ni samo črno-belo.

29. 7. 2009: Odhod domov

2009-09-09T21:59:00.002+02:00

Prehitro je minilo in potrebno je bilo iti domov. Skupno kosilo, poslavljanje, vkrcanje na TGV in vožnja do Pariza. Tam sva zamudili prvi avtobus do letališča, kar pa ni bilo nič hudega, ker sva imeli do odhoda letala še ogromno časa. Na letališču nama je nemalo problemov povzročilo iskanje avtobusa, ki bi naju odpeljal do terminala. Ko sva ga končno našli, sva ugotovili, da avtobus do najinega terminala ne vozi več in naju bo šofer odložil nekje drugje, potem pa bova šli peš. Tukaj se je tudi zataknilo, ker je šofer vztrajno govoril, da naju bo doložil pri W, nama pa ni bilo jasno kaj s tem misli, saj so terminali le do črke F (ali G, ne vem več natančno). Tako nama je šofer večkrat razložil, ker je verjetno mislil, da ga ne razumeva. Midve pa sva v bistvu ga razumeli, ampak nama ni bilo jasno. Kakorkoli, do terminala sva prišli peš, se s pomočjo prijaznega uslužbenca elektronsko čekirali, oddali prtljago in odšli na terminal. Dobre tri ure pred odhodom. A je čas hitro minil in čas je bil za boarding. Let sam ni bil nič posebnega z izjemo dveh rahlo nadležnih otrok, ki sta se celo pot drla en čez drugega. Ampak nič hudega. Na srečo smo bili v uri in pol doma. Home, sweet home.:) Čeprav bi ga brez problemov zamenjala za Nantes. Vsaj za kakšno leto.

Tebi!

2009-09-07T17:24:00.002+02:00

Ljudje vstopajo (vstopamo) v naša življenja na različne načine.
Nekateri se kar naenkrat pojavijo - pridrvijo v naše življenje in ga obrnejo na glavo. Taki poavadi naša življenja tudi precej hitro zapustijo in za seboj puščajo boleče sledi.
Drugi vstopajo počasi, korak za korakom. Pridejo čisto potiho in šele kasneje ugotovimo, da so tukaj. Že dolgo časa. Da zavzemajo manjše vloge v našem življenju in da je mogoče čas, da dobijo pomembnejšo vlogo.
Nekateri pridejo in grejo. Nekateri hitijo skozi naše življenje. Drugi ostajajo. Nekateri se vrnejo. Drugi odidejo za vedno. Vsi pa za seboj puščajo sledi. Sledi veselja, sreče, zaljubljenosti, prijateljstva, žalosti, solz, ponujenih ram za jok, odtrganega časa za pogovor, skupnih kosil in smeha ...

Ti si bil kot zvezdni utrinek. Kar naenkrat si pridrvel v moje življenje in ga obrnil na glavo. Sedaj odhajaš. In jaz te nočem spustiti, ker te želim ob sebi. Kot prijatelja, kot nekoga na katerega se lahko kadarkoli obrnem, kot tistega ob katerem ne rabim razmišljati kako moram biti odrasla in odgovorna ter kaj vse me čaka naslednji dan, ampak lahko preprosto uživam trenutek.
Hvala ti za lepe dneve, ki so prehitro minili. Hvala za nočne pogovre, za luno in zvezde, za ogenj in pečeno koruzo. Hvala za nasmehe. Hvala, ker sem ob tebi lahko to kar sem.

In. OPROSTI! Ti veš zakaj.

27. 7. - 28. 7. 2009: Nantes

2009-08-27T13:41:00.005+02:00

Nantes ja. Je bil prijetno presenečenje, veliko boljša izkušnja od Pariza. Čeprav bi danes, ko je od vsega skupaj že cel mesec, težko rekla, da je bilo s Parizom kaj narobe. Verjetno samo nisem človek za velika mesta.

Moj vtis o Nantesu: relativno majhno univerzitetno mestece, polno življenja, z mnogo hribčki (mogoče sem to v Parizu kar malo pogrešala), veliko zelenih trav, prelepim gradom, lepo urejeno univerzo, posebnim predelom z roboti, ki se imenuje L'ile de la cite, tramvajem, odličnim (italijanskim!) sladoledom, prečudovitim botaničnim vrtom ... Najbolj pa mi je bilo všeč to, da si lahko po mestu hodil brez zemljevida in se nisi izgubil. Tako sva z Evo tisto pot od hotela do mesta vsak dan naredili po drugi poti, kar je tudi to pot naredilo zanimivo.

Če gremo lepo po vrsti.

Že prvi dan naju je mami peljala na ta famozni grad. Kar me je najbolj presenetilo je bilo to, da je vstop v grad sicer plačljiv, notranjost gradu (dvorišče) in travnik okoli pa sta prosto dostopna. Ker je vse skupaj prosto dostopno, se domačini in turisti lepo sprehajajo po dvorišču, sedijo v travi, si delajo mini piknike in igrajo karte. Poleg tega je trava neverjetno čista (vsaj v primerjavi s tisto v Parizu). Okoli gradu pa je en del travnika zagrajen in notri imajo rezervat za volkove. Odlična ideja!
V sam grad sva uspeli priti šele zadnji dan. Mami je rekla, da imava eno uro dovolj. Na koncu sva bili notri dve uri, potem pa sva na žalost morali teči na kosilo. V gradu je kronološko predstavljena zgodovina Nantesa: od čistih začetkov, razcveta, ko je bilo to eno najpomembnejših pristanišč v Franciji pa do danes. Najbolj me je presenetilo to, da je še v devetnajstem stoletju potekala trgovina s sužnji. Sužnji so bili obravnavani tako kot vse ostalo blago, kar pomeni, da so jih strpali v podpalubje in zložili enega zraven drugega kot sol ali sladkor. Preden so prišli do cilja, so jih postavili na palubo, da so do cilja prišli bolj sveži in so jih lahko dražje prodali. Grozljivi podatki! Grad je vreden ogleda. Če ne zaradi stvari, ki so v njem, že samo zaradi same veličastnosti gradu.

Botanični vrt. Tja sva se z mami odpravili nekega popoldneva, ko je Eva šla popoldne spat, ker se je slabo počutila. Midve pa sva si šli malo pogledat kaj se tam nahaja. In bili prijetno presenečeni. Že sama ideja, da postaviš tak vrt nasproti glavne železniške postaje, je odlična, saj lahko tako čas, ko čakaš na vlak, preživiš v takem prijetnem okolju. Tudi vrt je, tako kot okolica gradu, prosto dostopen. Plačati moraš le ogled "tropskega dela", kot sem ga sama poimenovala. Pa še tukaj v bistvu ne plačaš samega ogleda, ampak vodiča, ki ti razloži kakšne rastline gojijo, vse o epifitih (moja srednješolska biologija je že zarjavela, ampak to naj bi bile rastline, kjer ima ena korist, druga pa je nevtralna), različnem rastju v tropih ... Imeli smo srečo, da je bil naš vodič velik strokovanjak na tem področju, na ogledu pa smo bile le tri turistke in nam je res razložil vse kar nas je zanimalo. Ves rastlinjak je narejen tako, da simulira pogoje, ki vladajo v tropih: temperaturo, vlažnost, dež ... Simulirajo pa tudi različna tropska podnebja, glede na višino, tako da lahko tudi občutiš kakšna je razlika če rastline rastejo na nadmosrki višini 0 metrov ali pa na 1000 metrih. In vse tiste zanimive rastline. ;) Ena izmed njih se imenuje figa daviteljica (v kolikor se najde tu kak botanik naj me prosim popravi, google pod tem imenom ni našel nič pametnega). Gre za posebno drevo, ki obraste prvotno drevo - od njega ima korist (oporo), prvotno drevo pa v osnovi ne trpi. Dokler ga ta figa popolnoma ne obraste, takrat oporno drevo propade in notri nastane luknja, ker figa raste okoli. Vodič nam je pokazal sliko, ki jo je posnel nekje v Braziliji, ki je to slikal od znotraj in zgledalo je prav fascinantno. Druga zanimiva rastlina spada med mesojede rastline. Večinoma se prehranjuje z mravljami, ki padejo v čašasto oblikovano rastlino, ven pa ne morejo, ker je notranjost povoskana in jim drsi. Znotraj se nahaja sok s prebavnimi encimi, ki te mravlje razgradijo. Pogled na napol prebavljenje mravlje ni bil preveč lep. Je pa vodič rekel, da lahko ta rastlina poje še kaj drugega, da pa se je nekoč zgodilo, da je v "čašo" padla miš, ki je bila predebela, da bi jo rastlina prebavila in so jo morali odstraniti. Zanimiva izkušnja in ogromno novega znanja.

L'ile de la cite. Je nekaj kar bi moral vsak enkrat v življenju videti. V Nantesu obstaja tudi tak majhen "otoček". Pravzaprav nisem čisto prepričana če je otoček. Zelo verjetno ni. Skratka, da prideš do tega dela mesta moraš prečkati reko. Tam pa se odpre raj za otroke. Za male, predvsem pa za tiste malo večje. To je tako mesto robotov in prav ta del naj bi v Nantes privabljal množico turistov (smešno, ker tega pred svojim prihodom nisem nikoli zasledila). Najbolj fascinanten je gotovo ogromen slon, ki hodi po tem delu mesta (ima kak kilometer dolg krog), poleg tega je tam še replika drevesne veje, kjer se lahko sprehodiš kot po pravem drevesu in ogromna dvorana z raznimi prototipi. Trenutno se spomnim, da je eden izmed njih sipa.:S Z Evo sva se odločili, da si ogledava vejo in slona, v kopletu pa je prišel še ogled filma kako se je vse skupaj začelo in kakšna naj bi bila prihodnost. Ko gledaš znanstvenike, ki s tako vnemo govorijo o svojem delu, si še sam želiš, da bi bil tam. Slona so, na primer, delali tako, da je najprej kipar naredil kip, ki so ga nato poslikali, računalniško razrezali in povečali. Nato je vsak del ekipe delal en del in vsi so komaj čakali, da vse skupaj sestavijo v celoto. Je dejanski slon, ki hodi, ima "možgane" (= zelo močan računalnik), rilec, ki se premika in šprica vodo ... Sam pogled nanj je veličasten, vožnja pa nič kaj posebnega. Vsekakor pa odlična ideja in nekaj kar je vredno videti.:)

Ja, to so bile glavne tri atrakcije, ki sem jih bila deležna v Nantesu. Vsekakor pa ne smem pozabiti na vse ostalo kar je prišlo zraven: vožnja s tramvajem, izgubljanje po uličkah, hoja brez zemljevida, uživanje v parkih in večerna pijača ter opazovanje ljudi, ki hodijo mimo.

Hoditi po dežju med nevihto

2009-08-22T20:40:00.004+02:00

Malo za premor med pisanjem o Franciji. Zvestim bralcem naj povem, da do konca manjkajo samo še 3 dnevi Nantesa in potovanje domov.:)

Danes je zadnji dan Kamfesta (http://www.kamfest.org/kamfest-2009/). To je festival, ki ga ponavadi v celoti zamudim, ker sem navadno od začetka do konca avgusta na morju. Letos pa sem se vrnila domov malo pred koncem (po zaslugi kolokvija iz biofizikalne kemije) in ujela še zaključek. Včeraj sva tako z Evo šli na koncert neke francoske skupine s španskim imenom (za ime si poglejte na strani Kamfesta), ki so bili nepričakovano zelo dobri. Danes pa je bila na sporedu Katalena. In še prej pripovedka o kamniškem jezeru v rovu pod Malim gradom. Nazadnje sem bila v rovu enkrat proti koncu osnovne šole, zato se mi je danes zdelo, da vse skupaj ponovno odkrivam. Poleg tega sem izvedela še nekaj novih stvari: da je zgodba o kamniški Veroniki v bistvu del daljše legende, da je tonik ena redkih pijač, ki se sveti pod UV svetlobo, da predvidevajo, da je Kamnik prepleten z rovi, da je kamniška občina poskusila povezati stražni stolp z rovom, pa so se stvari za nekaj časa malo ustavile, da ... No, to v grobem. Ker je bilo vsega skupaj konec v slabe pol ure, smo se z Evo in Matejem pred Kataleno odpravili še na pijačo, kjer smo lahko uživali v tonski vaji Katalene.

In takrat se je začelo. Z rahlim kapljanjem in bliskanjem. Ob osmih smo se odpravili proti Malemu gradu ter se vmes ustavili še na palačinkah. In po poti je začelo precej močneje deževati. Ko smo hodili po hribu, se je večina že vračala nazaj, v "dolino". Ko smo prispeli do tistega mesta, kjer naj bi Veronika s pestjo udarila v zid, se je močno ulilo in začelo pihati. Tako smo se postavili pod tisti obok, edino zavetje tam daleč naokoli. Nekaj ljudi je šlo navzdol, skupina mojih soskavtov pa je šla mimo nas proti odru. Po kakšnih petih minutah smo se tudi mi določili, da gremo pogledat ali lahko poiščemo zavetje pod kapelico, čeprav smo nekako slutili, da bo prehod preprečen. Imeli smo prav. Takrat sem imela vsega dovolj. Zaprla sem dežnik - mokra bi bila tako ali tako in odpravili smo se na pot proti domu. Deževalo je tako močno, da odtočni kanali vse vode sploh niso požirali, mokra pa sem bila tako ali tako do kože. Pot do doma se je vlekla v neskončnost in na koncu sem svoje obleke lahko ožela preden sem jih vrgla v pranje.:)
Pred kakšnim letom bi me taka stvar živcirala in verjetno bi se še štirinajst dni pritoževala nad to grozoto, ki se mi je zgodila.:P Danes pa sem v bistvu prav uživala v vsem skupaj. Če ne bi imela v torbi denarnice z vozniškim izpitom in v kolikor me ne bi rahlo skrbelo ali bo moj mobitel nato še deloval, bi se z veseljem prepustila dežju, da pada name. V letošnjem letu sem se "skulirala" in se nehala sekirati. Še faks je kar naenkrat nehal biti tako zelo pomemben. Spomnim se dneva, ko si mi rekel: "Skavti so zakon." Ja, res so. So nekaj najboljšega kar se mi je v letošnjem letu zgodilo.

26. 7. 2009: Pariz - Nantes

2009-08-22T08:57:00.004+02:00

Dnevi v Parizu so na koncu vseeno minili hitreje kot sva pričakovali. Dan za odhod je bil tu. Najini cimri sta odšli že zgodaj zjutraj, preostala dva cimra (Američana) pa sta prišla tako pozno nazaj, da se mi je zdelo, da ju verjetno sploh ne bom videla. Check-out je bil ob desetih, najin vlak pa ob enih. Tako da sva se odločili, da zjutraj vstaneva, spakirava, greva na zajtrk in pospraviva do konca ter se čekirava. Nato odideva direktno na postajo, kamor bi morali prispeti okoli pol dvanajstih in nato počakava na vlak do Nantesa. Stvari so potekale po načrtih. Medtem ko sem čakala Evo, da pride iz kopalnice, sta se najina cimra celo zbudila in imeli smo tak zabaven pogovor, saj sta bila oba še precej zaspana in utrujena. Sta bila pa smešna - taka tipična mlada Američana na 14 days trip around Europe z ne preveč geografskega znanja o Evropi.

Samo potovanje do Nantesa je potekalo precej gladko. Najbolj mučna je bila tista ura na železniški postaji, saj se nama z nahrbtnikom in kovčkom ni dalo preveč premikati okoli. Poleg tega je bil to tudi prvi sončen in vroč dan odkar sva prispeli v Francijo. Francozi imajo čudno navado, da peron iz katerega odpelje vlak objavijo šele 20 minut pred odhodom. To v Sloveniji ne bi bil problem, saj imajo vlaki malo vagonov. Pri TGVju pa zna biti to kar precejšen problem, saj je vlak takooo dooolg, da te je prvič kar malo strah ali boš sploh uspel pravočasno najti svoj vagon. Če ne gre drugače, je sicer res, da lahko vstopiš na kak drug vagon in se potem sprehodiš po vlaku. A si ne predstavljam kako se z vso svojo kramo premikaš med kovčki ostalih potnikov in iščes svoj sedež. Svoj vagon sva uspeli najti približno 10 minut pred odhodom, nato nama je vzelo še dodatnih 5 minut, da sva našli najina sedeža in primeren prostor kamor sva odložili najino prtljago. Vožnja s TGVjem je zelo udobna - veliko bolj od potovanja z letalom. Zanimivo je kako sploh nimaš občutka, da se voziš približno 200 km/h. Sama sem se skozi celotno pot trudila, da bi videla kje kakšen avtomobil, da bi videla kako hitro gremo, a mi je to uspelo le redko uspelo. Vendar je bilo dovolj, da sem videla, da gremo precej hitreje kot avtomobili. Poleg tega je bila pokrajina čudovita in sama pot je izredno hitro minila. V Nantesu naju je čakala mami, tako da nama je bilo prihranjeno samostojno iskanje najinega hotela. Ponovno se je izkazalo, da je bil tisti dan res prvi pravi poletni dan v tistem tednu, saj sem bila do hotela že popolnoma premočena od potu in sem komaj čakala, da se lahko v miru stuširam. Ko sva se z Evo zrihtali, je bil čas za prvi ogled Nantesa.

Do centra mesta sva imeli prb. 20 minut, saj so ravno tisti čas popravljali odsek tramvaja, ki je vodil do najinega hotela. Ko smo hodile z vso prtljago, se je pot neskončno vlekla. V naslednjih dneh pa sva spoznali, da je tistih 20 minut prav prijeten jutranji sprehod. Najprej smo šle na kosilo - omleta po treh dneh brez prave hrane. Neprecenljivo!:) Poleg tega je bila ta "restavracija" na takem luštnem trgu s prelepim vodnjakom, da je bilo vse še lepše. V splošnem je Nantes eno najlepših mest, kar sem jih videla. Sem to že omenila? Verjetno bom še večkrat. Po kosilu smo se sprehodile po mestu, si ogledale grad Ane Bretonske in šle do študentske menze na večerjo. Po večerji sva Evo pustili v mamini sobi, midve pa sva se odpravili v mesto na pijačo. Usedli sva se za mizo enega izmed lokalov v neki "zakotni" ulici in opazovali ljudi, ki so hodili mimo. Tudi tukaj se je izkazalo kako so Francozi drugačni od nas, saj je ob devetih zvečer povsod mrgolelo ljudi, ki so šli na večerjo (večino restavracij ima mize kar na ulici in je zato vse še bolj živahno) ali pa samo na pijačo. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da sem ob precej pozni uri zunaj videla še veliko otrok v vozičkih, ki so jih starši vzeli s seboj. Tega doma nisem najbolj vajena, čeprav sem do danes opazila, da se ta trend tudi pri nas vedno bolj razrašča. Ura je bila že pozna. Čas je bil, da odideva po Evo in gremo spat.

25. 7. 2009: Palais de la decouverte + Eifel drugič

2009-08-21T16:47:00.002+02:00

Še zadnji dan Pariza. Bil je v znamenju poznega vstajanja, vendar še vedno v času, da sva ujeli zajtrk. Ne spomnim se več ali sva dejansko tako pozno vstali ali sva se samo nato tako dolgo obirali, da sva do najinega prvega muzeja prišli šele okoli enajstih. V Lonely Planetu je pisalo, da je Palais de la decouverte pravi raj za otroke. Neke vrste ogromna hiša eksperimentov - se pravi, ravno prav za naju. Ujeli sva prvo jutranjo predstavo v planetariju. Na žalost se danes kaj več od tega, da se ena izmed trojice zvezd imenuje Vega niti ne spomnim več. Večinoma je to problem mojega (ne)znanja francoščine, ker tudi razumela nisem prav veliko. Po planetariju pa se je začelo raziskovanje muzeja. Mislim, da je večinoma izgledalo v smislu: ko otrok dobi igračo ... Za opisovanje muzejev so zadolženi razni vodiči ter internetne strani, zato muzejev na tem mestu ne mislim opisovati. Je bil pa to definitivno eden boljših znanstvenih muzejev, ki sem jih obiskala, čeprav je res bolj namenjen otrokom. Ob šestih so naju vrgli iz muzeja.

Pariz vseeno ne bi bil Pariz brez obiska Eiflovega stolpa. Tako sva se po celodnevnem lutanju po muzeju odpravili še tja. Kupili sva si palačinki in se kljub kopici cigaretnih ogorkov in ostalih smeti vseeno usedli na en sorazmerno čist del trave na Champs de Mars, pojedli najino "večerjo" ter posneli nekaj tipično turističnih fotografij. Okoli osmih sva se vrnili nazaj v hostel, kjer smo se s cimrama še zadnjič pogovarjale pozno v noč. Ko smo odšle v posteljo so kazalci že krepko prekoračili polnoč.

24. 7. 2009: Sacre Coeur, Montmartre, Dalijev muzej, dež in Branlyjev muzej

2009-08-21T15:51:00.002+02:00

Za drugi dan je bil v načrtu Montmartre in tista simpatična cerkvica na vrhu: Sacre Coeur. Menda sva na poti kupili tudi najdražjo vodo v Parizu, ampak je danes vse skupaj že pozabljeno. Smešno, danes se cene niti ne spomnim, vem pa, da sem bila takrat kar pošteno šokirana nad ceno. Podobno kot se mi včasih dogaja na faksu, pa po kakšnem letu niti ne vem več koliko izpitov sem v prejšnjem letu padla. No, pa to je že druga zgodba.

Dan je bil sončen in rahlo vetroven. Ko sva se končno uspeli prebiti mimo tiste množice ljudi, ki so naju oblegali (še danes pravzaprav ne vem kakšen je bil njihov namen), sva se za nekaj minut usedli na tiste stopnice pred baziliko in gledali na Pariz. In bilo je dobro.:) Cerkev sama ni nič posebnega, je bilo pa zanimivo, saj smo turisti hodili noter kar med samo sveto mašo. Mene bi to motilo, Parižani pa so očitno na to že kar navajeni. Zanimivo mi je bilo kako Oče naš v francoščini zveni čisto enako kot v slovenščini, da imata čisto enako melodijo, čeprav sta oba jezika popolnoma različna.

Po ogledu cerkvice sva malo hodili po hribčku in naleteli na neko zanimivo glasbeno skupino, ki naju je takoj očarala. Kupili sva cd, pa sem nato doma ugotovila, da drugič nima smisla kupovati cdja če ti je všeč ena sama pesem.:) Kakorkoli, naslednja spontana odločitev je bila Dalijev muzej. Zanimiv in hkrati najdražji muzej, ki sva ga obiskali v Parizu. Čeprav nisem preveč navdušena nad umetniškimi muzeji, je bil ta eden bolj zanimivih kar sem jih do sedaj videla.

Eva se je odločila, da odide nazaj proti hostlu, sama pa sem nadaljevala pot naprej. Moja ideja je bila: oditi proti Eiflovemu stolpu, poiskati palačinkarno in se s palačino usesti v park pred Eiflovim stolpom ter gledati ljudi, ki hodijo mimo. Na koncu se je izšlo tako, da sem kar kmalu ugotovila, da palančikarne po Eiflovim stolpom niso nekaj najbolj običajnega (popolnoma neturistično) in da je park tako ali tako preveč umazan, da bi človek tam sedel. Tako sem se usedla na klopco in pojedla tisto palačinko s čokolado. Na poti do Branlyjevega muzeja me je ujel dež z vetrom in skupaj z ostalimi turisti sem se postavila pod eno ogromno drevo zraven stolpa. Ne vem če je bila to prava ideja, ker sem bila na koncu tako ali tako mokra do kolen, tako da sem komaj čakala da končno pridem na suho v muzej. Branlyjev muzej je muzej izvenevropske umetnosti. Sama umetnost je zanimiva predvsem zato, ker je popolnoma drugačna od naše. Še bolj pa je očarljiva sama ogromna stavba s prelepim vrtom. Človek si kar težko predstavlja, da lahko kaj takega obstaja sredi samega centra Pariza le slabih 5 minut od Eiflovega stolpa.

In bil je večer. Minil je drugi dan.

Pariz

2009-08-02T10:31:00.006+02:00

23. 7. 2009: Les Invalides, Elizejske poljane in Latinska četrt

Prvi dan. Ne vem čisto točno kdaj je padla odločitev, ampak za prvi dan sva se odločili, da si ogledava tisti muzej, ki smo si ga nazadnje ogledali le na hitro: Les Invalides ali kar invalidi na kratko. Zjutraj sva vstali kar zgodaj (vsaj tako se je izkazalo v prihodnjih dneh) in okoli desetih sva že izstopili iz postaje metroja. V neki zakotni ulici sva poiskali majhno trgovino, kjer sva se opremili z vodo: 1 evro za 0,5 litra. V naslednjih dneh se je izkazalo, da je bila to najcenejša voda, ki sva jo uspeli dobiti v Parizu.
Torej ... Invalidi. V spominu sva imeli, da je to en tak majhen vojaški muzej za katerega ne bova porabili veliko časa. Vstopiva skozi enega izmed vhodov in poskusiva najti karte. Kar kmalu se je izkazalo, da so Francozi uvedli nekaj novega: večinoma nimajo več študentskih vstopnic, imajo pa mladi pod 25. let, ki prihajajo iz EU praktično skoraj povsod zastonj vstop ali pa primerno zreducirane cene. Ko končno prideva do najinih kart se začne raziskovanje muzeja. Na kratko: v muzeju sva preživeli slabih 6 ur, si ogledali celoten muzej in Napoleonovo "grobnico", ugotovili kdo je bil Charles de Gaulle in da je bil v bistvu bolj pomemben od Petaina, o katerem smo se učili v šoli (khm ..., tukaj se mi ponovno pojavijo dvomi o tem kaj se pravzaprav učimo v šoli) ter ugotovili, da tudi Leclerc ni samo ime trgovine, ampak je prav tako priimek človeka, ki ima pomembno mesti v zgodovini Francije. Posneli sva nekaj slik na tako znanih stopnicah ter odkrili prečudovit vrt na drugem koncu invalidov. Le nečesa nisva mogli najti: tistega majhnega dela muzeja, ki smo si ga ogledali takrat, pred šestimi leti.

Ura je kazala že nekaj več kot štiri in najina želodca sta že zahtevala svoj davek. Iskanje primernega mesta, kjer bova lahko dobili nekaj za jesti, je vzelo veliko več časa kot sva si predstavljali. Na koncu sva si naročili omleti v enih braserij (kakor sva jih midve nato poslovenili).

Za odhod v hostel je bilo še prezgodaj. Zato sva odšli še do Elizijskih poljan. V tem času so bile po vseh Elizejskih poljanah postavljene tribune in francoske zastave kar naju je na začetku rahlo presenetilo. Na koncu se nama je zdela najbolj logična razlaga, da je vse to ostalo še od proslavljanja 14. julija in da so vse skupaj pustili do konca dirke Tour de France. Kar bi bilo v bistvu precej logično glede na to, da se je dirka končevala v tistem tednu. Tako sva se počasi sprehajali od obeliska do slavoloka zmage, se občasno usedli na kakšno klopco in opazovali ljudi ter popili kavo (za nekaj več kot 5 eur!). Najina končna postaja je bil slavolok zmage ter želja, da nekje najdeva še kakšno pekarno, da dobiva nekaj za pod zob. Saj sva v Parizu, kjer bi morale biti pekarne s slavnimi rogljički na vsakem koraku. Kaj kmalu se je izkazalo, da se močno motiva. Tako sva se podali še do latinske četrti. Mene je očarala, Eva pa ni bila preveč navdušena. Verjetno je bila samo že preveč utrujena. Po pol ure pohajanja sva končno uspeli najti pekarni, kupili pain au chocolat in rogljičke in se odpravili nazaj proti hostlu, kamor sva dospeli okoli osmih zvečer. Sledil je še prijeten pogovor s cimrama, ki se je zavlekel pozno v noč.:)

Ljubljana - Pariz

2009-08-01T12:47:00.002+02:00

20. 7. 2009
Datum mojega letošnjega zadnjega pogoja. Uspešno narejen. In potem je bil končno čas, da začnem razmišljati, da čez 2 dneva v bistvu že odpotujem. Po šestih letih je ponovno na vrsti Francija. Tokrat za spremembo brez konkretnih načrtov - rezervirali sva hostel, letalo in TGV to Nantesa in to je bilo to. Vse ostale odločitve so prihajale sproti.

22. 7. 2009
Let do Pariza imava ob štirih, tako da sva malo pred drugo že na letališču. Check-in, prehod carine in čakanje na letalo. Na srečo smo točni in ob šestih sva že na letališču Charles de Gaulle. Ko končno najdeva avtobus, ki naju bo iz najinega odročnega terminala 2G odpeljal v civilizacijo (t.j. terminal 2C iz katerega pelje avtobus do centra mesta), uspeva narediti prvo napako in pozabiva izstopiti na pravi postaji. Tako se odpeljeva še en krog. Razen nekaj nasmehov na obrazih ljudi, ki so prišli z istim letalom kot midve, to ni prineslo nobenih resnejših komplikacij in v drugem krogu sva že vedeli na kateri postaji morava izstopiti.:) Poiščeva avtobus za Pariz in tokrat vseeno prosim šoferja, da nama pove na kateri postaji morava izstopiti, ker bi naju tukaj dva kroga vseeno stala kar nekaj denarja, predvsem pa bi nama pobrala ogromno časa. Šofer se mi nasmeje in reče: "It's the final stop." Odlično, to pomeni, da ni veliko možnosti, da se izgubiva.:) Po nebu so se ves čas podili oblaki, na trenutke je rahlo deževalo, ampak hujšeha ni bilo videti. Do takrat, ko sva končno prispeli do končne postaje: Opera. Takrat je začelo močno deževati. Eva: "Tukaj mora biti nekje en velik M." Tako z nahrbtnikom in kovčkom hodiva okoli in iščeva ta velik M. Šok no. 1: stojiva na prehodu za pešce, polno obloženi, po naju močno pada in noben voznik se ne spomni, da bi nama mogoče lahko ustavil. Tudi potem ne, ko praktično stopiva na sredino ceste. Evi rečem, da naj se postavi pod streho, ker naju je malo skrbelo, da bi njen kovček tako zmočilo, da bi imela mokre tudi vse obleke, sama pa grem pogledat kje bi lahko našla ta velik M. Na sredini trga je en "otoček", ki je sicer brez znaka za metro, vendar zgleda tako, da bi tam lahko bila postaja. Greva pogledat in voila! Končno.:) Kupiva listke (1 eur 60) in poiščeva pravilno povezavo do najiniga hostla. Preostanek poti je bil enostaven, hostla ni bilo problem najti, check-in je bil uspešen in hiter in že sva bili v najini sobi. Sobe so bile lepe, kopalnice pa precej zanemarjene. Definitivno razočaranje za hostel, za katerega sva plačali povprečno 34 eur na noč. Sva pa v kompletu s sobo dobili tudi izredno simpatični cimri: umetnici iz Liverpoola. Po napornem dnevu sva se odpravili spat: pred nama bo zanimiv teden.

Hoditi po dežju in skakati po lužah

2009-07-08T18:18:00.004+02:00

Ko pogledam skozi okno, dežuje ...
Ko pogledam v ekran, še huje ...
Daj mi en lep dan, en lep dan ...

Tako nekako gre pesem, za katero sem še do prejšnjega tedna mislila, da jo poje Gal Gjurin. Potem pa me je prešinilo, da bi jo v bistvu lahko pel 6pack Čukur. Kokorkoli ... Žal nisem našla besedila, zato je zapisano iz glave, ampak tale pesem precej dobro opiše dogajanje zadnje čase. Ne spomnim se, kdaj bi nazadnje tako dolgo deževalo. No, če dobro pomislim, niti ni tako daleč: predlanski avgust in še en avgust pred tem. Pa lanski junij in september, ko je bilo zunaj baje 12 stopinj (vsaj tako sem našla napisano v enem od mailov, ki sem ga poslala svojemu dopisovalcu v Egipt). Hmmm, očitno smo ljudje res narejeni tako, da slabe stvari hitro pozabimo.

Kakorkoli, zašla sem! Zunaj dežuje. Že kakšnih 14 dni. Dež v kombinaciji z učenjem je morilska kombinacija, ki privede do tega, da nisem tekla že kakšnih 14 dni. Do tega tedna, ko je bilo potrebno temu nepreklicno narediti konec. In se spravim tečt. Po 14 dnevih je ta moj mali krogec, ki meri približno 7,5 kilometra, podoben malemu maratonu. Pa sem ga pretekla in to ne s slabim rezultatom. Sedaj moram samo še vztrajati teh nekaj tednov, da se moja kondicija povrne na neko normalno raven.

Ima pa dež tudi pozitivno noto. Zadnjič sva po celem dnevu dežja z mami zvečer vendarle odrinili na sprehod. Že ko sva odšli je rahlo deževalo, zato sva s seboj vzeli dežnika. Nekje na sredi poti je začelo liti in grmeti. Dovolj! Zaprem dežnik in pustim, da dež teče po meni. Ko sem popopolnoma mokra, mi je vseeno za dež in ve okoli mene in začnem skakati po lužah. Kot majhen otrok. Še vedno trdim, da je to posledica pomanjkanja skakanja po lužah v otroških letih. Mami pa se ne strinja z mano - trdi, da se mi tega ni dalo prepečiti v kolikor sem to hotela.:) Hmmm. Hoditi po dežju in skakati po lužah.:) Neprecenljivo!

Včasih so dnevi tako preprosti

2009-06-11T23:08:00.003+02:00

Tako preprosti kot je bil na primer današnji. Ko zjutraj vstaneš in veš, da se ti nikamor ne mudi, vendar pa je pred teboj zanimiv dan.

Odločitev prejšnji teden je bila, da greva z mami ta teden za nekaj dni na morje. To se je kmalu sfižilo, ko sva ugotovili, da se na vikend odpravljata že sestrična in njen fant. Tako sva se odločili, da se danes zapeljeva do Kopra in obiščeva njeno kolegico. Roadtrip se je tako začel okoli devetih zjutraj in vožnja do Kopra je trajala celi dve debeli uri. Delo na cesti je očitno postal slovenski zaščitni znak. Kar je bolj zanimivo je to, da na koncu ugotoviš, da v bistvu nič ne delajo, ampak samo postavijo nekaj stožcev na sredino ceste. To seveda povzroči nepotrebne zastoje, kar vse precej jezi. Vsaj predvidevam tako, mene je.

Ampak pogled na morje odtehta vse. Načrt je bil, da gremo na kavo v Koper. Mislim, da še nisem videla tako posrečene lokacije (če odmislimo to, da je Koper eno veliko gradišče in da je toliko krožišč, da bi bil lahko koper eno samo ogromno krožišče). Je pa ta lokacija res genialna: čisto zraven morja, tako da lahko piješ kavo za mizo, potem pa se sprehodiš nekaj korakov in namočiš noge v morje.:) Zakon!

Vožnja domov je bila še bolj zabavna, saj se je med Logatcem in Vrhniko pripetila prometna nesreča. Najprej sva nekaj časa peljali v koloni po avtocesti, nato šli na izvoz v Logatcu, peljali kar precej časa v koloni na Vrhniki, šli nazaj na avtocesto in padli v novo-staro kolono. Vožnja domov je tako trajala tri ure (kaj pa ne verjamem svojemu očetu da je do Kopra dve uri). Vendar pa je taka vožnja po vročini kljub vsemu utrujajoča.

Za zvčer sem se odločila, da grem še preizkusit svojo pripravljenost na Cooperjev test. Potem, ko so mi na Tekaškem forumu zagotovili, da test v vsakem primeru bo, v moji glavi ni bilo več pomislekov o tem ali grem ali ne. Malo preden sem se odpravila od doma, me je kolegica klicala, da pri njih grmi in piha ter da ona ne gre. Pri nas pa se je že začelo jasniti in pot do Ljubljane je bila optimistična. Razmere za tek so bile idealne, rezultat pa tudi fajn (7.18). Cooperja na 1600 m še nisem tekla, zato nisem vedela kaj pričakovati, ampak mislim, da sem danes iz sebe iztisnila največ kar se je dalo. Poleg tega so bili vsi tako zelo prijazni in tako zelo lepo je bilo videti vse tiste znane obraze.

In tako je minil dan. In jutri me čaka nov. Ki bo verjetno pol učenja. Ampak ... To bo jutri.

Trojke drugič

2009-05-08T21:05:00.002+02:00

Če česa ne maram, so to tekmovanja. Še posebej tista pri teku. Že v naprej me je groza tega, da moram vstati ob nemogoči zgodnji uri, da pravočasno pojem zajtrk, groza me je neznosne množice ljudi pred stranišči, gneče na štartu ... Zato raje tečem zase in tekmujem sama s seboj - ne rabim uradnega rezultata, da vem za svoj napredek. Zato obstajata samo dve tekmi, ki se jih na leto dejansko udeležim: Tek trojk in Nočna desetka na Bledu.

Letošnje trojke bodo moje druge in tudi tokrat je ekipa nastala precej po naključju. Lani smo se sestavili dan pred koncem prijav, ko sva s sotekačem na treningu ugotovila, da bi lahko šla na trojke prihajajoči vikend. Kontaktirala sva še tretjega, ki je že nekaj časa iskal partnerja in smo šli. Povprečna starost naše ekipe je bila 43 let (če sem bila jaz stara 20, potem lahko računate starost preostalih dveh članov).:) Ena tretjina je bila precej hitrejša, ampak se je hitro prilagodila hitrosti preostalih dveh tretjin in skupaj smo odtekli vseh 12 kilometrov. Nikoli ne bom pozabila kako so se mi vlekli zadnji kilometri čez mesto. Na koncu smo se pri magistratu prijeli za roke in že omenjena prva tretjina je naju dva potegnila čez cilj, tako da sem komaj lovila svoje noge. Takoj po teku bi težko rekla, da mi je bil tisti tek užitek, ampak, ko pogledam nazaj, dejansko ni bilo slabo.

Letošnja trojka se je začela formirati malo prej kot lanska. Na enem izmed treningov me je sotekačica vprašala, če že imam svojo trojko in ali bi šla letos na tek z njo. Moj odgovor je bil sprva precej negativen, ker se mi takrat na tekmo ni preveč šlo. No ja, potem se je formirala trojka, se rahlo spremenila in se na koncu vrnila v prvotno sestavo: Ana, Janja, Živa.

Jutri bo torej treba zgodaj vstati, da bom pravočasno pojedla (kar težko verjameš koliko komplikacij nastane pri enem samem teku) in prišla do pol devetih v Ljubljano. Ampak verjamem, da bomo na koncu z nasmehom pritekle čez tisto ciljno črto, ki meri čas.

Kako čudovita noč

2009-04-04T21:56:00.002+02:00

Mudi se mi! Spet. Na hitro potegnem kavbojke izpod kupa opranega perila, prižgem likalnik in jih zlikam. Umijem obraz in spnem lase v čop, da me ne ovirajo. Ko končno stopim skozi vhodna vrata, na dvorišču opazim mačka, ki se razposajeno igrata. Nekaj metrov naprej me preplavi vonj tetinih forzicij. Šele sedaj v bistvu ugotovim kako lepa noč je zunaj: luna sveti ravno prav močno, nebo je še temno modro, na nebu se podijo oblaki in tam nekje daleč se že svetlikajo prve zvezde. Topel veter daje občutek tihe poletne noči, pa se dobro zavedam da je šele pomlad. Ampak danes je tako zelo lepo. Po tem tednu polnem dežja, je tale vikend pravi balzam za dušo. Tak, ki je pregnal vso tisto slabo voljo, ki smo jo na soljudi zaradi dežja stresali zadnji teden.
S hitrimi koraki odhitim proti mestu. Ugotavljam, da me danes obdajajo same dobre misli in da v moji glavi ni vseh tistih skrbi, ki mi ponavadi rojijo po glavi. Doma me ne čaka kup poročil in v naslednjih tednih nimam nobenega izpita za katerega bi se morala vneto pripravljati. Danes imam po dolgem času dejansko čas.:) V mestu je danes živahno, kar je precej neobičajno za naše mestece. Pod Malim gradom precej na glas vrtijo neko glasbo, meni pa misli ponese v vse tiste lepe trenutke, ki sem jih preživela na Malem gradu. Ja, dogajalo se je mnogo stvari in definitivno je to eden izmed mojih najljubših kotičkov v Kamniku. Z mnogo mnogo lepimi spomini. Že dolgo časa ni bilo v mojem življenju nikogar, ki bi ga bilo vredno popeljati na tistih nekaj metrov nad mestov. S komer bi sedela na ruševinah, se pogovarjala in opazovala ljudi, ki hodijo po mestu. Ampak sedaj ni časa za razmišljanje. Do mojega cilja je samo še nekaj metrov in kot kaže, tokrat ne bom zamudila.
Stopim v cerkev in zaslišim tiho, nežno glasbo. Očitno se je za tokratni večer nekdo res izredno potrudil, kar se kmalu potrdi. Čas hitro mineva in potrebno bo iti domov. Noč je še vedno tako lepa kot prej in spet me na koncu prevzamem vonj forzicij. Mene pa čaka nekaj dela za faks ali pa le sproščen večer ob prijetnem klepetu.

Tek (verjetno stotič)

2009-03-08T22:43:00.001+01:00

Tale zapis je začel nastajati že kar nekaj časa nazaj. Odločila sem se, da osnovo ohranim, zato ga pišem v dveh delih.

02. 02. 2009
Je že tako, da se včasih stvari obrnejo v pravo smer. In današnji dan je definitivno bil tak.

Tekla nisem že minimalno 3 tedne. Najprej sem se en teden slabo počutila. Ker smo bili ravno v predizpitnem obdobju, sem raje ostala doma in se "pozdravila". Sledil je teden prave gripe, z vročino in tednom počitka. Ne spomnim se, da bi sploh že kdaj v življenju imela gripo. Saj ne, da ne zbolim, ampak ne, za gripo pa jaz že ne. Ko vsi zbolijo za gripo, jaz zbolim za angino. Ali pa kakšnim hudim vnetjem žrela. Ali pa ... Imam moje priljubljeno vnetje ušes. Ampak za gripo pa že ne! Grem k zdravnici, ugotovim da imam gripo in hemoglobin nekje v nuli, dobim nasvet da naj začnem jesti več hrane bogate z železom in veliko počivam (= nič teka) in naj naslednji teden pridem še enkrat na kontrolo.

Minil je en teden odležane gripe. Pa še en teden kašljanja po vsakem sprehodu zunaj. In danes sem se končno odpravila na trening.
Prvi preizkus je bil že v soboto, ko smo imeli srečanje stega in smo po dolgem in počez prečesali našo podgorsko "gmajno". Nisem si predstavljala, da imamo toliko hribov tam okoli. V soboto sem sicer v reees počasnem tempu prilezla na Špico. In danes je bil čas za pravi trening.

Že po poti v Ljubljano je sneg kar pošteno naletaval. Vseeno pa smo se tri pogumne dekline odpravile tečt skupaj z našim pomočnikom trenerja. Sneg se je samo še okrepil, ampak moram priznati, da je bilo tako fajn teči. Snega je bilo ravno dovolj, da se je oprijel ceste in ni preveč drselo. Moje jamranje je bilo tokrat uslišano in z Aleksandrom sva odtekla počasen, pogovorni tek. On je govoril, jaz pa tekla. In v fitnes smo se vsi štirje vrnili nasmejanih ust.:)

08. 03. 2009
Od tistega februarskega dneva je minilo kar nekaj časa. Kar nekaj treningov, pa tudi kakšne izpuščen teden zaradi slabega počutja (letos mi virusi očitno res ne prizanašajo). Ta teden pa mi je končno uspelo sestaviti skupaj tistih 30 kilometrov. Oh, kje so še časi, ko bom lahko ponovno pretekla 20 kilometrov v kosu? Zadnje dneve me je rahlo skrbelo levo koleno, ker se mi je spet dozdevalo, da bo z bolečino spet omejilo moje tekanje. Začelo se je v sredo s topo bolečino na vrhnji strani pogačice, bolečina pa se je z dnevi selila na celotno zunanjo stran kolena. Zdelo se je kot bi se nekam udarila, pa se nikakor nisem mogla spomniti, da bi se to dejansko zgodilo (razen če sem v spanju delala kakšne stvari, ki se jih ne spominjam). Tako so minevali dnevi, teka nisem opustila in koleno ni bolelo bolj kot prej. Danes pa na točno tistem bolečem mestu opazim ... Modrico. Očitno sem res bolj nerodna kot sem si predstavljala. Poleg tega pa me očitno zapušča tudi spomin.:S

Days passing by

2009-03-01T22:03:00.002+01:00

Kako smešni smo lahko včasih ljudje? En dan veseli, navdušeni, polni energije in volje do življenja. Druge dneve pa totalno zamorjeni, brez nasmeha na obrazu in totalno depresivni. Se to dogaja samo meni?

Baje je že čas za nov blog, mi pravijo. Tukaj je. Čeprav brez prave rdeče niti in brez nekega dobrega navdiha. Mogoče pa se bo vseeno lepo bral in ga bo vredno spisati. Mogoče.

Za mano je tak zanimiv vikend. Končno smo spet imeli sonček, po dolgem času.
V petek sva z mami odšli smučat. Prvič letos in drugič to sezono. Čeprav mi zjutraj ni bilo do zgodnjega vstajanja in pakiranja smuči, oblačenja kombinezona in vožnje do Krvavca, je prva vožnja odtehtala vso slabo voljo in lenobo poprej. In bilo je dobro.
Včeraj smo se z IAESTovci odpravili v Bohinj. Vsi skupaj smo bili popolnoma navdušeni nad njim. Mislim, da sem bila v Bohinju samo dvakrat: prvič na taborjenju s taborniki in drugič v osnovi šoli v Šoli v naravi. Prvič sem po nekaj dneh pobegnila domov (ker sem imela kot otrok obupno domotožje in nikoli nisem zdržala dolgo časa stran od staršev), drugič pa smo se imeli noro fajn.:) Včerajšnji dan je bil eden boljših v zadnjem času. Ko smo opravili obveznosti, ki so nas prvotno sploh privedle v Bohinj, se je začel še lepši del. Pohod do slapa Voje, skupno kosilo in kremšnite na Bledu. Zakon preživet dan, v dobri družbi in pogovorih.
Vikend se je zaključil bolj klavrno. Z rezultati kolokvija iz prejšnjega tedna, ki niso bili taki, kot sem si želela. Ter s pogovorom z enim osebkom, ki je v meni pustil tak čuden občutek. Še dobro da je dneva praktično konec.

M

2009-01-12T21:04:00.002+01:00

Obstaja osebek, ki ga moja najboljša prijateljica imenuje M. Ne vem čisto točno zakaj, ampak nekako je prišlo do tega. Čisto možno je, da ji je tisti dan samo zmanjkalo znakov v sporočilu, ki ga je pošiljala. Ampak zaenkrat je v najinih pogovorih ostal M. Kar je pravzaprav smešno, ker sem sama proti temu, da se pogovarjamo o tej in oni prjateljici pa temu ali onemu sošolcu. V mojih pogovorih imajo vsi imena. Na začetku ponavadi sem ponavadi deležna tistih čudnih pogledov v smislu: "Pazakajtimislišdamenezanimajovsataimena?" ali pa "Menevsataimenasplohnezanimajo!" Ponavadi se nato izkaže, da celoten pristop ni bil tako zelo napačen, ker po nekem pretečenem času že vsi natančno vemo kdo je kdo in ne govorim več samo o tisti sosedi iz pete hiše na levi.

Zima

2008-12-29T23:15:00.005+01:00

Nikoli nisem marala zime. Nisem marala mraza, vonja, nrepotrebnega izgubljanja časa z oblačenjem. Še najbolj sem sovražila temo, ki me je spremljala zjutraj, ko sem odšla od doma v šolo in ki je spet prekrivala domači Kamnik, ko je vlak pripeljal na postajo. Od zime je obstajal samo še en hujši letni čas. In to je bila jesen.

Očitno se je v meni nekaj premaknilo. Zima me ne moti več. Pravzaprav čisto uživam v njej in v vseh čarih, ki mi jih ponuja. Še vedno sovražim občutek, ki me navdaja tiste dneve, ko pospravljam v omaro svoja krilca in kratke hlače in vem, da jih dolgo, dolgo ne bom oblekla. Sem pa že v pozni jeseni začela uživati v teku pod lučkami. Kako je v bistvu lepo, pa tega dolgo časa nisem vedela. Pa prvi sneg. In tiste snežinke, ki so nas spremljale zadnje dneve, ko so debeli kosmi padali iz čisto jasnega neba.
Danes sem stala na vrhu kamniške Špice in čakala na preostale s katerimi smo v bistvu šli "skupaj" gor. Kako uživam v teh pohodih, ko gremo skupaj, pa grem lahko naprej po svojih zmožnostih in uživam v tem kar me obdaja in kar mi v tistem trenutku hodi po glavi. Tako stojim danes tam na vrhu, na tistem centimetru snega, ki še kar trmasto vztraja. Spodaj pod mano leži Kamnik z okoliškimi vasmi, na desni pa se razprostirajo gore pokrite z debelo snežno odejo. Še nikoli nisem videla Kamniškega sedla tako lepega in kar jezna sem, da mi drevesa deloma zakrivajo pogled. Zaprem oči in uživam v tistih trenutkih tišine, ki mi preostanejo. Zaslišim zvok palic in na vrh prispe starejši gospod. Prijazno pozdravi in začne pogovor o tem kako lepo je bilo danes na Veliki planini. Kako bi rada pobegnila tja. Samo za kak dan ali dva. In se izgubljala po planini, se sankala, metala v sneg in se kepala. Gre kdo zraven? ;)
Gospod ugotovi, da ga zebe in odrine v drugo smer. Preostanek moje skupine pa prav tako prešerne volje prispe do vrha. In odrinemo v dolino. Pa čeprav samo nekaj sto metrov nižje. Se mi zdi, da pozimi čas tukaj teče drugače.

Zvečer me kliče moj najljubšejši bratranec: "Gremo jutri kaj drsat?" Moj odgovor: "Ja, seveda, da gremo." Zima ima tudi svoje prednosti. Drsanje na primer. Pa smučanje. Lučke po Ljubljani. In kuhano vino. Pa tople šale, kape in rokavičke. In držanje za roke pod pretvezo, da nas zebe. Ter kakšen ukraden objem kdaj in kdaj.

Ja, drsat grem. In to ne s komerkoli, ampak z NEKOM. S tistim, ki je z mano hodil ven, ko sem bila še mlajša. Ki je preživel vse moje izpade. Ki me je poslušal, ko sem bila nesrečno zaljubljena in bil pri meni tudi takrat, ko sem bila cel mesec doma, ker sem se slabo počutila. Tisti, ki se je letos poleti poročil. Zadnjič sem po dolgih mesecih dogovarjanja končno uspela priti k njima v novo stanovanje. Na sok (ker ne maram čaja)in božične piškote. Gledali smo slike s poroke, se pogovarjali in smejali. Ko sem ju gledala, sem si želela, da bi tudi sama nekoč našla nekoga, ki naju bo družila enaka ljubezen. Enkrat ...

Doma sem, doma

2008-12-24T12:19:00.001+01:00

Ja, danes sem vstala zjutraj ob sedmih. In to samo zaradi Denisa, ker sem obljubila, da mu prinesem nazaj CD z motivacijskega. No ja, zraven sem šla še kupit nekaj daril za mojo sestro in mamo. In sem navdušena. V Ljubljani sem bila ob pol devetih, Denisa klicala uro kasneje in ga seveda zbudila. Khm... Kdo je že rekel, da bo zgodaj pokonci?? Skratka, ob enajstih sem bila že doma.

Do sedaj sem preposlušala že skoraj vse pesmi od Beach Boysov. Začelo se je s "Forever", s čim se bo končalo še ne vem. Prebrala sem blog svoje sošolke, ki sem ga šele pred kratkim odkrila. Poskušala težiti tistemu že včeraj omenjenemu fantu preko računalniške žice, pa mi ni uspelo.:( Mislim, da je skrajni čas, da grem posesat sobo in mogoče pomagat pospravit še kaj drugega po hiši. Če pa tega ne, pa vsaj nadoknadit tisti manjkajoči spanec od včeraj.

Stvari, ki me spravljajo v dobro voljo

2008-12-24T00:55:00.001+01:00

Že precej časa nazaj sem pisala o stvareh, ki me jezijo. Klemen je takrat predlagal, da napišem še stvari, ki me veselijo, so mi všeč in me spravljajo v dobro voljo. Takrat očitno nisem bila pri volji, ampak danes pa sem. Torej, stvari, ki me veselijo...

1. Moja družina, ki me zna spraviti v dobro voljo, hkrati pa občasno tudi razjeziti do konca. Ampak, v končni fazi vedno vem, da tu lahko najdem zavetje in da bodo oni trenutno edini, ki mi bodo znali pomagati, ko mi bo zares hudo.
2. Tek, ker kaj kmalu ugotovim kako postajam vedno slabše volje, ko dolgo časa ne tečem. Takrat tudi mami reče: "Živa, kaj ko bi šla ti danes malo tečt?" Kot je že ena moja sošolka v svojem blogu ugotovila, to ni več samo psihološka, temveč tudi fiziološka potreba.
3. Tisti fant tam, približno 100 km stran od mene, s katerim se samo občasno slišiva preko računalniške žice, pa mi s svojim humorjem vedno pričara nasmeh na obraz.
4. Druga klop v M4 ter človek, ki sedi levo od mene. Prav tako še 2/3 ljudi, ki sedijo za mano ter še kakšna klop bolj zadaj, ker vedno vedo kaj reči, ko piham od jeze in ko sem totalno na tleh zaradi nesrečne ljubezni.
5. IAESTOVCI. Sedaj sem končno ugotovila, da še obstajajo novi načini spoznavanja ljudi in da obstaja en kup zanimivih stvari, ki jih je vredno poznati.
6. Vsa tista mala vabila v kino, na drsanje, na kuhano vino, kavo itd., ki me spravijo ven tudi po tem, ko se že zdavnaj odločim, da bom ostala doma in gledala tv.
7. Morje, plavanje, sonce in bučanje valov.
8. Poletne nevihte, ki jih opazujem iz svoje tople sobe in vedno znova ugotavljam kakšno moč ima narava in kako je nikoli ne bomo premagali.
9. Sladoled in kuhano vino.
10. Še in še ...

Let it be

2008-12-19T11:47:00.000+01:00

Včasih bi si morala preprosto reči "pa naj bo" in pustiti stvari, da grejo svojo pot. Ampak ne, jaz nisem tak človek, da bi stvari preprosto pustila, ampak se vtikam v njih toliko časa, dokler se vse ne zaplete tako zelo, da se stvari navadno precej slabo končajo.

Speaking words of wisdom, let it be.
Let it be, let it be.
Whisper words of wisdom, let it be.

V zadnjem času sem se transformirala iz stare, zoprne, pesimistične in stalno jezne Žive v novo, bolj optimistično in veselo. Verjetno je vse to posledica ljudi, ki me obkrožajo, ki oddajajo drugačno energijo od tistih, s katerimi sem se družila prej. In dejstva, da sem kar kmalu ugotovila, da se moja dobra volja prenaša na druge ljudi okoli mene. Vseeno pa pridejo včasih taki dnevi, ko imam vsega dosti. Ko se je skozi čas nabralo toliko čustev in misli, ki jih moram spraviti iz sebe. In vem, da se bom potem bolje počutila. Da je to moja terapija.
Ponavadi se ob takih trenutkih spomnim tudi na vse tiste težke trenutke, ki so se mi zdeli takrat, ko se dogajali tako grozni, danes pa vem, da so bili dobra izkušnja. In večina se mi ne zdi več tako obupna. Ena takih je bila Cambridge. Ko se še dobro spomnim kateri dan je bil, ob kateri uri sem klicala domov, skoraj točnih besed, ki jih je mami izgovorila po telefonu. Spomnim se, kako sva z Nino jedli kosilo v popolni tišini, ker je dobro vedela, da se ne želim pogovarjati. Je pa dobro vedela skozi kaj grem. In spomnim se, kako se je ona namesto mene pogovarjala z Michaelom, ko ga je zanimalo kaj je narobe z mano.:)Danes se mi zdi to dobra izkušnja, ki je ne bi več zamenjala in o kateri lahko govorim z žarom v očeh. Koliko stvari bi izpustila če bi se takrat stvari obrnile? Verjetno nikoli ne bi začela tečt, nikoli ne bi spoznala nekaj fajn sošolcev, se ne bi vključila v IAESTE in spoznale cele četice izredno zabavnih in odprtih ljudi in konec koncev ne bi spoznala tiste odlične tekaške družbe, na kateri sem dobila 10 novih mam in kar nekaj prijateljev za življenje.

And when the night is cloudy,
There is still a light that shines on me,
Shine on until tomorrow, let it be.

Danes sva se po več kot enem mesecu dobili z Ano. Bil je skrajni čas, ker se je nabralo toliko stvari, ki sva si jih morali povedati. Jaz sem seveda zamudila, ker se sploh nisem popokala od doma. Ponovno sem ugotovila, kako fajn jo je imeti, ker me vedno zna postaviti na realna tla. Skratka, izvedela je vse: o IAESTE, zadnjem izpitu, ideji za Ninino darilo, preteklem motivacijskem vikendu, mojih glavobolih in na koncu še o tistem hudem tipu, ki sem ga spoznala na prejšnji vikend na motivacijskem. Pa o tem kako mi je zdaj hudo. In me je ponovno postavila na realna tla. Le kako ji to vedno uspe?

And when the broken hearted people
Living in the world agree,
There will be an answer, let it be.
For though they may be parted there is
Still a chance that they will see
There will be an answer, let it be.
Let it be, let it be. Yeah
There will be an answer, let it be.

Tole bi pravzaprav moral biti blog o nesrečni ljubezni, pa je nastalo nekaj drugega. Kar je pozitivno in sem se odločila, da trenutno ostanem kar pri tem.

Ljubljanski maraton 2008

2008-10-26T22:46:00.000+01:00

Je letos minil brez moje udeležbe. Vročina me je položila v posteljo v torek, sedaj pa že cel teden stagnira na 37,1. Sam vem, da to ni omembe vredno, samo si pa ne želim še enkrat obležati. Sicer pa sem se že odločila, da grem jutri na trening in da se po enem tednu ležanja in prenajedanja odvijem iz klobke in spet kaj naredim zase.

Mislim, da sem delno zbolela tudi zaradi maratona. Na tako količino treningov moje telo zaenkrat še ni navajeno. Poleg tega glava na tako goldgo tekmo še ni bila pripravljenja. Verjamem, da si ljudje lahko s psiho marsikaj dopovemo in mislim, da je za vročino malo kriv tudi moj strah pred maratonom. Da si v končni fazi letos res še nisem dovolj želela preteči te razdalje in da me je bilo strah toooliko stvari, ki so na maratonih na žalost nepredvidljive. Sama spadam med tiste ljudi, ki morajo vedno imeti "backup" plane, tukaj pa jih enostavno ne moreš imeti, ampak se moraš prepustiti vsemu kar ti maraton ponuja.

Tako sem že v sredo sporočila, da ne bom tekla in da bom vesela v kolikor bo mojo številko koristno uporabil kdo drug. Želela pa sem si iti navijati, čeprav nisem hotela nikomur obljubiti. Včeraj se je moj oči prijazno ponudil, da gre z mano in sva šla. Ob desetih od doma in na Ljubljansko obvoznico prispela ravno takrat, ko je večja skupina tekačev prečkala most nad obvoznico pri WTCju. Pogled je bil fantastičen. S parkiranjem nisva imela nobenih posebnih težav in do najinega stojišča pri osemnajstem kilometru sva prišla še kar nekaj minut pred Kejžarjem in prvimi Kenijci. Ti so res neverjetni- na njihovem obrazu ni niti sledu utrujenosti, čeprav tečejo s povprečno hitrostjo 20 km/h. Našega prvega, Tadeja, sem skoraj uspešno spustila, saj nisem pričakovala, da bo tako hiter. Opazila sem ga še ravno pravi čas, da sem lahko zavpila za njim: Tadej, teeeeci, on pa je v pozdrav dvignil roko.:) In dosegel prvo mesto v kategoriji. Nato je bilo kar naenkrat veliko ljudi in težko sem usklajevala fotografiranje in navijanje za tiste, ki jih poznam. No, nekaj fotk je le uspelo. Upam, da je moje navijanje vseeno pripomoglo, da jim je bilo malo lažje. Sem pa po pregledu rezultatov ugotovila, da sem kar nekaj naših, ki sem jih želela vzpodbuditi, uspešno spustila. Človek šele v takih trenutkih ugotovi kako težko je razpoznati ljudi v vseh tistih velik skupinah. Na srečo je bila Andreja bolj zadaj, tako da sem jo uspešno pofotografirala (ker se vedno pritožuje, da nima nobene slike :P), ji povedala kakšno vzpodbudno besedo in že je odšibala naprej.

Z očetom sva počakala še prve Kenijce in Etiopijca ter se nato počasi popokala domov. Na kosilo.:)

Bilo je fino. Ko sem pregledovala rezultate in videla kako dobro so tekli kolegi, s katerimi skupaj treniramo, mi je bilo malo žal, da mene ni bilo zraven. Vseeno pa upam, da sem s svojo prisotnostjo komu olajšala tiste zadnje kilometre in vem, da bo še veliko drugih tekem, ki se jih bom lahko udeležila.

Popolna kombinacija

2008-10-14T19:55:00.000+02:00

Tek, morje in dobra družba definitivno sestavljajo popolno kombinacijo za človeka, ki ga retrogradni Merkur dela rahlo depresivnega. To je bilo rečeno rahlo v šali. Na kratko bi lahko rekla, da je bil tekaški tabor v Rovinj zakon in da mi definitivno ni žal, da sem se ga tudi letos udeležila.

Z Andrejo sva bili zmenjeni ob treh v Ljubljani. Tako bi načeloma lahko prišli pravočasno v Rovinj (to pomeni do prvega treninga ob šestih). Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi že od doma zamujala. To je bila posledica pakiranja v zadnji minuti in posledično pozabljenih stvari doma. V Ljubljano tako pridem s petnajstminutno zamudo. Prepakiram svojo prtljago v Andrejin avto in počasi se odpraviva na pot. Proti morju.:) Gužva se začne že pri Logatcu, kjer popravljajo cesto. Enako se ponovi še na dveh drugih predelih slovenske avtoceste. Najina vožnja se tako zavleče na skoraj 3 ure in pol. Na srečo se nobena od naju s časom ni preveč obremenjavala. Najina edina skrb je bila, ali naju bi Sladjana počakala in nama dodelila sobi. Tečt greva tako ali tako lahko tudi sami. Ko prideva do hotela, je Sladjana še na svojem mestu in nama pove, da je gost promet na cesti ustavil več kot tretjino prijavljenih. Mojih cimer še ni, zato imam priložnost izbrati sobo in posteljo. Ko čakam Andrejo, da parkira svoj avto, se mimogrede zmenim z enim človekom, da gremo skupaj tečt. Ko se dobimo je ura 18.45 in sonce že počasi zahaja. Kar kmalu ugotovim, da že dolgo nisem tekla s tako lahkoto. Ko smo tek po pol ure dokončali, je sonce že zašlo za morje. Po obilni večerji smo odšli na "sprehod" v Rovinj. Sprehod se je rahlo zavlekel in nazaj v hotel smo prišli v kar poznih urah. Letos je bilo vse drugače, ker sem poznala veliko več ljudi in sem zato imela neprimerno več družbe kot lansko leto.

Jutra na taborih se začenjajo ob sedmih zjutraj z jutranjo telovadbo. Letos smo imeli s seboj strokovnjaka za odganjanje stresa, ki nas je naučil nekaj osnovih vaj za umiritev. Ni lepšega kot biti zjutraj ob morju in gledati sonce kako vzhaja. Ker sva v petek z Andrejo zamudili, sva imeli ta dan prvi pravi trening. Na programu so intervali. V zadnjih tednih sem se na dolge vzržjivostne teke že malo navadila, predvsem pa sem ugotovila da nima smisla jamrati, ampak je bolje stisniti zobe in biti kasneje zadovoljen s seboj. Trenerji so nam uspešno našli precej razgiban dvokilometrski krog in trening se je začel. Naredila sem 3 hitre in 2 počasna kroga, kar je bilo toliko, kolikor sem si na začetku zadala. Po treningu je sledil potop v morje. V tekaških oblekah. Zanimiva izkušnja.:)
Popoldne je minilo veliko hitreje kot sem pričakovala. Najbolj zabaven del tabora se je hitro približeval. Vsi smo bili nestrpni kaj so nam letos pripravili trenerji, še posebej ker se je Tadej že popoldne težko zadrževal, da nam ni povedal. Ko so prišli iz sobe v dvorano, oblečeni v aerobične kostume žensk iz šestdesetih let, smo vsi zelo težko zadrževali smeh. Spet so odlično opravili svojo vlogo in prišli do dobre ideje in še boljše izvedbe. Le kaj bodo pripravili drugo leto? Matevž in Klemen sta poskrbela, da mi v nadaljevanju večera ni bilo dolgčas. Na moj ogorčen stavek: "Pa jes ne znam plesat no!" sta samo skomignila z rameni in plesala naprej. Pa je bilo vseeno zabavno. Ob polnoči smo se usedli za mizo in debatirali do treh zjutraj. Idej za pogovor je bilo ogromno in misli so me nato begale še celo noč, ki je (podobno kot prva) minila s perecj malo spanca. Pa nič zato. Spim lahko tudi doma.

Nedelja je minila prehitro. Udeležila sem se predavanja o tremi in motivaciji v teku. Že to je bilo slišati dovolj zanimivo za udeležbo, v bistvu pa je šlo vse skupaj še malo globje v psihologijo človeka in o zankah, ki jih vsi ljudje podzavestno uporabljamo za obvladovanje čustev in reševanje problemov. Kolega tekača sta mi dala kar nekaj tem za razmišljanje. Po predavanjih smo odtekli še zadnji tek. Malo manj kot 10 kilometrov smo uspeli preteči v 56 minutah. Ponovno smo ugotovili kako fajn je tek ob morju in kako se lažje teče na morskem sončku kot v ljubljanski megli. Še zadnji pozdravi in zahvale in že sva z Andrejo dohiteli nazaj domov. Po poti sva predebatirali zadnje tri dneve in mislim, da sva se obe strinjali, da je bil to najboljši tabor do sedaj. Organizacija na nivoju (nobenih problemov ni bilo niti v petek, ko nas je večina zamudila, pa smo vseeno takoj dobili sobe in vse potrebne informacije), treningi so bili dobro zasnovani in izpeljani, družba pa je bila tako ali tako spet zakon.

V nedeljo in ponedeljek sem uspešno nadoknadila tistih nekaj neprespanih ur čez vikend. V ponedeljek in torek sem bila zaradi dela na fakulteti na prislinem počitku, zato sem se še toliko bolj veselila sredinega treninga. Zadnji intervali so minili hitreje kot vsi prejšnji skupaj. Tale vikend je očitno prinesel preporod vseh nas.:) Trening je prehitro minil. Škoda, da dan nima 48 ur.

Grem! In ne pridem več nazaj.

2008-10-09T23:02:00.000+02:00

Saj ne... V bistvu bom verjetno se kar nekaj časa tukaj. V bistvu tukaj, ampak po svoje pa v čisto nekem drugem svojem svetu, ki obstaja samo v moji glavi.

Jutri grem na tekaški tabor. Po eni strani se ga že zelo veselim, ker upam, da bom končno uspela malo odklopit svoje možgane in misli, ki me trenutno preganjajo. Po drugi strani si ne želim delati prevelikih utvar, ker vem, da bom potem lahko spet razočarana.

Trenutno sem v enem takem čudnem obdobju. Fizično sem tukaj, za računalnikom, na faksu, pred televizijo, na treningu... Z mislimi pa vse prevečkrat odtavam nekam stran, tja na začetek poletja, ko je bilo življenje še precej bolj optimisitčno. Ko se je za stvari zdelo, da bodo mogoče imele srečen konec. Ta mogoče se je v trenutku razblinil kot milni mehurček, sama pa rabim veliko več časa, da to dojamem. Da priznam, da boli bolj kot želim povedati. Definitivno sem dosegla dno v sredo, ko sem v knjižnici sedela približno dve uri in v tem času uspela predelati natanko dve strani knjige, ki sem jo imela pred sabo. Ja, treba se bo spraviti k sebi, si priznati, da se stvari včasih kruto končajo in iti naprej. V nov dan.

Prvi šolski dan

2008-10-02T19:59:00.000+02:00

Moj prvi pravi šolski dan je bil sicer že dooolgo časa nazaj. 14 let, če smo natančni. In po pravici povedano se ga bolj slabo spominjam. Vem, da smo dobili torto in to je to. V osnovni šoli nisem bila najbolj družabno bitje in se tudi nikoli ne bi več vrnila nazaj v tiste čase.

Se pa zato toliko bolj spominjam prvega šolskega dne na gimnaziji. Tudi takrat smo dobili torto z velikim napisom 1.E. Spomnim se kako smo zmedeni stali pred razredom in se (vsak v svojih mislih) spraševali ali smo pred pravim razredom. Prav tako se dobro spomnim sošolke, ki je prišla med zadnjimi in me vprašala: "Kaj je tukaj še prosto?" In tako sva presedeli skupaj cel prvi letnik, čeprav sva kmalu ugotovili, da nimava veliko skupnih interesov.

Prvih dni je bilo še nekaj. Recimo prvi dan v tretjem letniku, ko sem zamenjala razred. Šli smo na izlet, da se bolje spoznamo. In ravno tistega 1. septembra je prav obupno deževalo. Komentar moje razredničarke je bil: "No, se bomo pa vsaj bolje spoznali, ker nimamo vsi dežnikov s sabo." Mislim, da smo si tistega dne vsi želeli, da bi čimprej prišli domov na toplo. Smo pa nato preživeli skupaj zabavni dve leti, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Naredili smo ogromno neumnosti, delali sive lase razredničarki z zamujanjem in "špricanjem" ter ostalim profesorjem s svojim (ne)znanjem, smo se pa tudi ogromno naučili, pridobili pomembne življenje izskušnje in na koncu vsi skupaj kar precej uspešno končali maturo.

Če dobro premislim, prvi šolski dnevi nikoli niso bili nič posebnega (no, če odmislimo torto :)). Zakaj ljudje pravzaprav dajemo tak poudarek na prvi šolski dan? Ravno to je bil povod mojega pisanja. Danes je bil namreč prvi dan novega študijskega leta. 3. letnik... Vse gre tako hitro. Ja, ni bil nič posebnega. V bistvu je bilo prav obupno, ker smo imeli zjutra samo eno uro (do devetih) in smo se nato potikali po Ljubljani do enih, ko smo začeli naslednja predavanja. Če bo še dolgo tako, bomo kmalu bankrotirali na teh naših kavicah.:P

Krvodajalska ali puščanje krvi drugič

2008-09-24T11:20:00.001+02:00

Darovanje krvi ja... Mislim, da potrebuje svoj blog. Predvsem zato, ker načeloma krvi v Sloveniji pogosto primanjkuje in ker gotovo obstaja veliko ljudi, ki bi kri lahko darovalo, pa enostavno niso dovolj seznanjeni.
Ko boste imeli kaj časa, se preklikajte čez spletne strani Zavoda za transfuzijsko medicino: http://www.ztm.si/sl/.

Vedno sem občudovala krvodajalce, pa se sama kar dolgo časa nisem odločila za to. Zakaj ne vem. Verjetno je bil prisoten strah, ker nikoli nisem marala dajati krvi. Igle sem sovražila in vsakič, ko je bilo potrebno iti v laboratorij, sem že kakšno uro prej komplicirala. Danes se mi zdi to neumnost. Strah ima velike oči in škoda, da nas včasih preveč ohromi.

Ko sem šla prvič na Zavod za transfuzijsko medicino je bil strah še močno prisoten. Se pa spomnim kako je zdravnik ta moj strah začutil in celo prišel vprašati mojo prijateljico ali je z menoj vse v redu. Takrat mi je bilo jasno, da bo z menoj vse v redu.:)

Darovanje krvi je v Sloveniji še vedno neplačljivo (če ne upoštevamo tega, da lahko zaposleni izkoristijo prost dan službe). V drugih državah imajo sistem darovanja različno urejeno: ponekod je (tako kot pri nas) prostovoljno, nekje dobijo plačano ... Najbolj zanimiv sistem pa je tisti, pri katerem imajo krvodajalci prednost na določenih zdravniških listah, npr. za določene preiskave itd. Sama se strinjam z našim sistemom, saj se mi zdi, da bi se s plačilom stvari obrnile. Malo je situacij v katere se tako rada vračam in tisto kar privablja sedaj je prijaznost osebja in neznansko dober občutek, da si naredil nekaj dobrega. Ne delam si utvar, da bo samo moja kri nekomu rešila življenje, vem pa, da bo mogoče komu pripomogla h kvalitetnejšemu življenju.

Ne bodi kot drugi

2008-09-07T19:20:00.000+02:00

Ne bodi kot drugi

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.
Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.
Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Feri Lainšček

Say no to plastic bags!

2008-09-01T21:42:00.000+02:00

Say no to plastic bags je naslov ene izmed skupin na facebooku. Je pa to pravzaprav stvar kateri bi se morali pridružiti vsi ljudje.

K pisanju tokratnega bloga sta me pripravili dve stvari, ki sem ju opazila v zadnjih dveh dnevih (je pa sicer res, da se druga omenjena vleče že dalj časa).
Prva je ta, da sem opazila, da v DMu namesto plastičnih vrečk ponujajo papirnate vrečke vseh velikosti. DM je bila verjetno ena prvih trgovin, v kateri si ob nakupu dobil brezplačno vrečko. O smiselnosti dajanja vrečk se že dolgo sprašujem, pa še vedno nisem prišla do absolutnega odgovora. Argument za je ta, da večina teh vrečk vsebuje reklamo za trgovino in reklama ne bi smela biti plačljiva. Argument proti pa je ta, da smo ljudje vseeno malo škrti in ne želimo plačevati za vrečke, ki jih imamo tako ali tako že doma. Tako vseeno uporabimo manj plastičnih vrečk kot bi jih, če bi bile vedno plačjive (pri tem za trenutek pozabimo, da so male plastične vrečke brezplačne in da gre v njih manj blaga kot v navadne). Danes so brezplačne vrečke praktično dosegljive povsod in želela bi si, da bi tudi ostale trgovine šle po poti DMa ter začele ponujati papirnate vrečke.

Druga stvar, ki me je danes (ponovno) spravila v slabo voljo je ta, da se vedno znova pojavljajo ljudje, ki porabijo ob nakupih 10+ malih plastičnih vrečk. Ne razumem zakaj... Prvič pospravljaš veliko dlje kot v eno navadno, drugič je 10 vreč velik težje odnesti do doma kot eno ali dve, tretjič: kaj boš z vsemi temi vrečkami razen za v kakšen mali koš, kjer jih pa spet ne potrebuješ 10 na teden?...

Omejevanje uporabe plastničnih vrečk je le ena izmed stvari, ki jih lahko vsak posameznik naredi za manjše onesnaževanje okolja. K takim malim stvarem, ki jih vsi lahko naredimo spada še na primer ločevanje odpadkov (vsaj ločevanje papirja, plastike in steklenic načeloma ne bi smel biti problem) in uporaba javnega prometa, nog in kolesa kadar je to mogoče. Ne verjamem v to, da nam zaradi segrevanja ozračja grozi konec sveta, verjamem pa, da se do planeta obnašamo precej mačehovsko. In tudi ne verjamem v izgovore, da posameznik ne more nič narediti. Ja, je res, da bi bila stvar bolj učinkovita če bi se vse dogajalo na neki državni ravni. Je pa tudi res, da vsak mali prispevek pripomore k temu, da svojega okolja ne zasvinjamo bolj kot smo ga že.

Perfect circle

2008-07-24T22:59:00.000+02:00

je naslov ene od pesmi Katie Melua. Pesem sicer res govori o aknah, ampak v bistvu bistvo ni v tem. Smešno, kako se ljudje konstantno vrtimo v enih takih čudnih krogih z istim začetkom in podobnimi konci.

Na žalost obstajajo stvari v mojem življenju, ki se vračajo nazaj v takih krogih. In ena je sploh moreča. Sedaj se vrača z enakim začetkom kot pred kratkim. Jaz pa se sprašujem ali sem tokrat dovolj močna, da konec spremenim sebi v prid.

Sonce, morje, poletje, POČITNICE!

2008-07-16T17:14:00.000+02:00

Ja, končno... Tudi zame so se začele počitnice... Če smo natančni so se začele v sredo ob pol dveh popoldne, ko je profesor rekel: "A bi se midva zmenila za eno devetko?" Jaz pa: "Jaaa." Ne vem če je bila čisto zaslužena, ker sem prikazala dobro mero zmedenosti (tako kot ponavadi na ustnih izpitih) in tega, da si določenih stvari nisem dobro pogledala in so se nato stvari povezovale s čudnimi C atomi, aminske skupine pa so bile napisane na napačnih mestih... In kar naenkrat se je vez C-H začela dobro cepiti...:P No ja, mogoče je videl da trema in zmedenost delata svoje. In devetka je bila tisto kar sem si želela. Da odpravim še zadnji pogoj in grem lahko sedaj mirne vesti za nekaj časa na počitnice. Odklop!:)

Ja, po celem mesecu dela je kar čudno cel dan sedeti doma in delati nič. Dejansko delati nič in ne nič delati. Pa praktično prespati cel dan.:)

Morje je vedno bližje. Še 11 dni... Upam samo, da se ne bo ponavljalo vreme zadnji let in da bodo napovedi meteorologov držale: da bomo imeli obdobja boljšega in slabšega vremena, tako kot jih imamo že sedaj.
Danes sva z mami odšli še po nakupih v Ljubljano. Dobila sem nekaj stvari, ki sem jih rabila in seveda nekaj takih, ki jih sicer ne rabim, je pa vedno fino imeti nekaj novega.:) In kupila sem tudi nove kopalke, kar je svojevrstven dosežek, ker so to stvari, ki jih na svetu najbolj sovražim nakupovati. Sedaj upam, da sm za nekaj časa s tem zaključila.

Urgenca

2008-07-12T11:50:00.000+02:00

Priznam, spadam med bolj nerodne ljudi. Zakaj se človek ne bi udaril v omaro če se lahko? Zakaj ne bi spustil stopnice in se dobro prekotalil čez del preostalih stopnic? In nenazadnje, zakaj ne bi padel čez ograjo čez katero pleza? Ali pa: zakaj ne bi razbil steklene pipete če jo lahko?
No ja, ta moja nerodnost občasno konča na urgenci (ne vem zakaj mi to vedno uspe v petek popoldne?).

Tale blog ni namenjen govorjenju o moji nerodnosti (no, delno tudi, ker se mi zdi, da zna to ljudi zabavati), ampak predvsem zabavi, ki sem je bila deležna prejšnji vikend. Po napornem učenju za izpit in odpisanem izpitu v četrtek, je bil čas za sprostitev. In tako sva s sošolcem odšla na Bled... Vse lepo in prav, dokler se ena izmed potk ni končala pred hišo in ograjo. Nekako je bilo treba priti čez. Stopim, pridem na vrh, potem pa ne vem čisto točno kaj se je zgodilo, ampak nekako sem bila hitro na tleh. Rezultat: grda odrgnina na kolenu in boleča peta ter stopalo. Ker se je bolečina čez noč še rahlo stopnjevala, sva z očetom v soboto popoldne obiskala urgenco. Spet se je očitno nekaj zapletlo, ker so me dvakrat klicali na slikanje in ker sva spet na izvid čakala veliko dlje kot na samo obravnavo. In ko čakaš tako dolgo, se z nečim moraš zamotiti. Sama se ponavadi s tem, da poslušam pogovore ljudi okol sebe. In ja, nekaj izjav je bilo kar zabavnih.:)
Prva je bila pravzaprav moja... Že pred rentgenom so me spraševali s kolikšne višine sem padla. "Z metra in pol gospod." In potem pridem na rentgen in me vprašajo: "Ste mogoče noseči?" Saj vem, to morajo vprašati. Čeprav se mi zdi, da smo ženske med nosečnostjo precej zaščitniške in bi to že same povedale. In me je že imelo, da bi odgovorila: "Gospod, ali mislite, da bi noseča skakala z metra in pol visoke ograje??" No, na koncu sem se zadržala in rekla da ne in naj poslikajo.
Še bolj smešno je bilo vprašanje sestre nekemu gospodu, ki si je poškodoval ramo. Pride v ambulanto in pove kaj se je zgodilo. Sestra pa ga vpraša: "Se je to prvič zgodilo ali se vam to večkrat dogaja?" Ne, mislim, da ljudje zelo uživamo v padanju na ramo...
Potem so končno prišli izvidi. Nič zlomljenega na srečo. Samo udarec, ki boli še danes. Ja, mami je imela prav: na Bled sem odšla teden prezgodaj. Danes je namreč nočna desetka (http://www.nocna10ka.net/php/), ena izmed dveh tekem, ki se ju v letu želim udeležiti. No ja, pa drugo leto...;)

Sam še mal'...

2008-07-11T23:00:00.000+02:00

Ja, samo še malo, pa se bodo tudi zame začele počitnice. Khm, počitnice ja.:)
Večina sošolcev je že na počitnicah in včasih mi je kar malo hudo, ko berem kje vse so in kaj počnejo, jaz pa še sedim doma za knjigami. Po drugi strani se dobro zavedam, da se splača še malo potruditi in se dobro naučiti za ta izpit (no ja, ali pa ga vsaj narediti).

Priznam, da me je na trenutke malo strah, ker sem za izpit že enkrat padla. In ob takih trenutkih se mi zna zgoditi, da spet popolnoma odpovem. Je pa res, da sem do danes že uspela predelati vso snov. Mi pa preostane, da se še naučim narisati tisti 100 formul, se naučiti vse mogoče reakcije in vsaj nekajkrat pridem skozi seminarje. Piece of cake.:) Upam samo, da obdržim voljo do dela do torka in predelam stvar tako kot si želim.

Potem pa... Počitniceeeee.:)

What I like about you...

2008-06-27T13:15:00.000+02:00

Včeraj sem imela ustni izpit. Prvega izmed treh pogojev, za katere upam, da jih bom naredila do odhoda na morje. Sovražim ustne izpite, ker imam vedno občutek, da profesor vidi skozi mene in me nato vpraša točno tisto česar se nisem naučila. In ravno zaradi tega sem vedno tudi obupno živčna, kar na rezultat ne vpliva nič kaj vzpodbudno. Podobno je bilo včeraj, ko sem čakala pred kabinetom. V kabinetu je bila ena od mojih sošolk, poleg mene pa je čakal še eden, ki je imel ustnega pred menoj. In ja, spet sem bila obupno živčna. Dokler ni prišla sošolka ven in se začela z mano pogovarjati. Ko je povedala kaj je bila vprašana in mi dala nekaj namigov, je bilo takoj lažje.:) Še bolje je bilo, ko se je vseeno odločila, da me počaka in gre z mano na pijačo, kljub temu, da je potem že zmenjena. Hvala Nives.:) Mislim, da v takih trenutkih spoznavam kako pomembni so taki prijatelji, ki ti znajo priskočiti na pomoč ravno takrat, ko to najbolj potrebuješ. Ki sicer ne spadajo med tiste, ki bi jih klical ob polnoči (verjetno tudi oni ne tebe), ampak so vedno tukaj zate, ko je to najbolj potrebno.
Aja, izpit se je iztekel v redu. Našla sem še dve točki, profesor me je vprašal zakaj se nisem pritožila in ju je moral najti sam, potem pa mi je dal čas, da še enkrat dobro pregledam izpit. Končal se je z devetko in predvsem enim zanimivim pogovorom. In ni bilo tiste mučne tišine, ki včasih nastane, ko ti nimaš pojma, profesor pa te samo gleda.

Poleg izpita sva v tem tednu uspela z Matejem končno izvesti najin, že dolgo načrtovani, tek. Ker je nebo kazalo, da se bo vsak čas izlilo in ker toča na odprtem polju ni preveč pametna stvar, sva ubrala krajšo pot. Bilo je fino. Veliko sva se načvekala in zdelo se mi je, da Mateju kar ni bilo dovolj, sama pa sem bila kar vesela, da sem doma. Drugič boš ti govoril, jaz pa tekla.;)

Odličen dan

2008-06-22T20:01:00.000+02:00

Včasih pridejo taki dnevi, ko lahko na koncu samo rečeš: fino je bilo. Čeprav veš, da bi se moral učiti, pa se nisi in da je bilo za narediti še 1000 enih stvari. Pa je v bistvu čisto vseeno, ker je v življenju prav tako pomembno, da si znaš vzeti čas zase in samo uživati. Ne glede na to, kaj pravijo drugi.

Zjutraj sem vstala, odšla k maši, se malo učila in že je bila ura eno. Ob enih smo praznovali rojstni dan fanta moje sestrične. Od kar se je naša širša družina (poleg naše še tetina) povečala iz 11 na 12 se veliko več družimo in na splošno preživimo veliko poletnih vikendov na skupnih kosilih. Kar je fino in zabavno.:) In obdelamo vse: od tega kdo se je poročil do tega kolikšna je temperatura tekočega dušika in ali bi se dalo klorofil teoretično spremeniti v eritrocite.

Po kosilu je do mene prišel Aleš. Šla sva naKriški bajer, ki sicer nikoli ni bila moja priljubljena destinacija. Verjetno zato, ker je veljala za tipično "Podgorsko" destinacijo, sama pa se nikoli nisem prištevala med njih in poleg tega tudi nikoli nisem spletla prijateljskih odnosov s sošolci, ki tu stanujejo. Potem pa sem ugotovila, da je v teh vročih poletnih dneh tam klima bolj prijetna, ker voda vročino delno blaži. Poleg tega je ena izmed klopc postavljena v senci v gozdu, kar name dobro vpliva, ker zadnje čase ugotavljam kako slabo prenašam sonce in vročino. Tam sva sedela in predebatirala vse kar se dogaja: kdaj imamo izpite, zakaj še vedno nimam narejene organske kemije, kako poteka glioksilatni ciklus, zakaj popita kava pred treningom dobro vpliva na tekmovalne rezultate.... Ker se je najin pogovor vključeval tudi biokemijo, se trenutno ne sekiram preveč, ker sem predelala nekaj strani manj kot sem si danes želela. Vem pa, da mi taki dnevi dajejo več moči za nadaljnje delo.

Ja, fino je bilo. In Matej: če to bereš, dogovor o teku še velja.;)

This awful feeling...

2008-06-13T14:39:00.000+02:00

Sedim za mizo, za zvezkom iz instrumentalnih metod. Ja, spada med moje ljubše predmete, pa mi danes nič ne gre v glavo. Zunaj dežuje - zdi se, da ne bo nikoli nehalo in da bo kmalu zalilo cesto (ko je nazadnje tako deževalo, je bila cesta dejansko pod vodo). Približno meter stran od mene stoji mobitel. Čakam, da zapiska. Da vidim, da si se spomnil name. Da mogoče vprašaš kako sem in kaj počnem (čeprav verjetno veš odgovor). Pa ni nič... Že celo jutro. V mojih očeh se nabirajo solze, ki jih le stežka zadržujem. Pa vem da ni vredno, ker nihče ni vreden mojih solz in ker mi verjetno to ne bo čisto nič pomagalo. Verjetno potrebujem pogovor v smislu: Živa, nehaj, nehaj se smiliti sama sebi in se spravi za knjigo!

Imela sem občutek, da se bo tako končalo. Da bom na koncu prizadeta in da se bo tisti sončni žarek razblinil hitreje kot se je pojavil. Vem, da se bom postavila nazaj na noge. Brez pomoči tistih, ki se imajo za moje prijatelje, pa so v bistvu prijatelji samo takrat, ko kaj rabijo od tebe. In mogoče bom nato ugotovila, da se je v letošnjem letu vendarle zgodilo tudi kaj pozitivnega. Čeprav trenutno ne zgleda tako.

Žalosten večer

2008-06-11T22:09:00.000+02:00

Ura je približno deset in pred približno eno uro sem prišla s treninga. Sedaj sedim za računalnikom, pa bi v bistvu morala biti kje drugje. Zunaj, na zraku, poleg tebe. Tako zelo sem se veselila, pa si sporočil, da te ne bo. Imaš svoje razloge, kar razumem in sprejemam. No, sprejemam malo težje, vem pa, da te ne morem prisiliti da prideš, če sam ne želiš tako.

Sedela sem v sobi z ugasnjeno lučjo in gledala skozi okno. Zunaj je nekaj lučk in v bistvu je fajn včasih tako sedeti. Misli so švigale sem ter tja in na licu so se pojavile solze. Ja, očitno sem bolj občutljiva kot kažem. Ne vem če sem sposobna ostati močna in prenesti to kar se dogaja s tabo.

Zjutraj sem mislila, da bo večer najboljši del dneva. Ker ga bom očitno preživela za zvezkom iz instrumentalnih metod analize (kar tudi ni slabo), bom rekla, da je bil vsaj trening fajn. V pravem pomenu besede. Z Andrejo nisva bili hitri, sva pa premagali celoten klanec, čeprav je hotela Andreja na polovici zaviti na ravnino. Dober občutek je, ko pretečeš kar si si zadal, še boljši, ko vidiš, da nekoga vlečeš naprej. In da na koncu ni izmučen do konca, ampak zadovoljen in srečen. Treningi so zabavni ravno zaradi tega, ker se dobro razumemo. Kar je smešno je, da so boleg mene v skupini še 3 diplomirane kemičarke.:) In da je Janja danes uvedla vadbo na čas, ker si je morala spočiti ušesa.

Kot biokemik

2008-06-05T19:38:00.000+02:00

imam včasih kakšna prav "čudna" vprašanja, ki si jih postavljam. Recimo: kaj se dogaja v našem telesu, ko se zaljubimo, ko človeka pogrešamo, ko tečemo, ko smo izpostavljeni esktremnim naporom, ko dobimo desetko na faksu ali ko pademo izpit... Saj vem: izloča se malo morje različnih hormonov, ampak katere so točno tiste biokemične reakcije, ki vplivajo na nas? Verjetno je vsak že kdaj občutil kako je, ko se zaljubiš, ko praktično nič ne spiš, pa vseeno nisi utrujen. Sprašujem se, ali bi se dalo to komercialno izkoristiti. Dejstvo je, da živimo v času, ko smo vedno bolj zaposleni in nam kronično primanjkuje časa. Če bi raziskali kaj se dogaja v nas v takih trenutkih kot je prej omenjena zaljubljenost, bi verjetno lahko naredili kakšne bolj naravne pripravke kot so kofein in ostale substance, ki jih najdemo v poživilih. Je pa res, da je to samo razmišljanje...:)

V zadnjem času se res toooliko dogaja. Po pravici povedano imam že nekaj časa spisan en blog. Ampak samo na pol... In ga moram dokončati. Čas pa tako hiti. Še dobro se spomnim kako se mi je konec šolskega leta zdel še tako daleč. Danes pa je za mano že začetek izpitnega obdobja in zdi se, da bo vse prav hitro minilo. Po eni strani je fino, ker si vsi želimo, da izpiti minejo čim hitreje. Po drugi strani bi pa občasno rada malo zamrznila čas, ga ustavila in uživala v trenutku. Samo za en kratek čas...

Tek trojk

2008-05-11T10:18:00.000+02:00

Ja, včeraj sem se tudi sama pridružila množici ostalih ljudi, ki na bolj športen način praznuje osvoboditev okupirane Ljubljane. Na trenutke se celo zdi, da je to bolj športna prireditev in da izgublja svoj prvotni namen. To dokazuje odgovor nekega osnovnošolca, ki so ga na televiziji vprašali če ve zakaj je tekel. In njegov odgovor je bil: "Ja, verjenot za to, da se razgibam." Meni se zdi žalostno, da osnovnošolci ne vedo več niti osnovne slovenske zgodovine.

Želja, da bi tudi sama letos tekla trojke je v meni zorela že kar nekaj časa. Po koncu zadnjega ljubljanskega maratona smo se z dvema kolegoma iz kluba zmenili, da bodo letos te trojke naše. Nato si je eden strgal mišico v kolenu, druga pa ima probleme s hrbtenico. In sem ostala brez ekipe... Do prejšnjega ponedeljka, ko sva dva na treningu ugotovila, da bi pravzaprav res lahko šla in odtekla 12 km. Našla sva še tretjega in hitro je bilo vse dogovorjeno.

Naš cilj je bil preteči progo v 1.15 do 1.20 in z rezultatom 1.18 smo ga dosegli. Tretji član naše trojke je bil boljši od naju dveh, a smo že na začetku rekli, da tečemo skupaj ne glede na vse. Poanta trojk je ravno v tem. Vem, da sama ne bi tekla tako hitro, če bi Stane že na začetku pobegnil naprej. In ko poslušam zgodbe, kako je hči mamine prijateljice tekla naprej od svoje skupine in v cilj prišla 20 minut pred ostalima dvema, ne vem kaj naj si mislim. Je res treba na tak način dvigovati svojo samozavest? Če se rabiš dokazovati, greš lahko na navaden tek in tečeš. Res dobri tekmovalci so tisti, ki lahko v najtežjih trenutkih potegnejo skupino naprej. Teči hitro je veliko lažje kot bodriti svoje sotekovalce, jih prjeti za roko in na ta način pospešiti tempo. In Stane je to dokazal. Še posebaj, ko naju je približno 200 m pred koncem prijel za roko in začel šprintati, čeprav sva bili ostali dve tretjini že malo pred srčnim infarktom.:P Ja, to dokazuje kako dober je v bistvu tekač.

Bilo je fino. Dve stvari ki sta me motili se tičeta števila okrepčevalnic in pomanjkanja tekaške kulture. Glede na to, da je bilo kar precej vroče in da je velina tekmovalcev porabila več kot 1 uro za progo, se mi zdi ena sama okrepčevalnica občutno premalo. Poleg tega so težko dohajali tako število tekačev. Tekaška kultura pa se nanaša na tiste, ki so hodili v hrib. Ne vem zakaj ljudem ni jasno, da bi kakšni radi tekli. In nato so začeli hoditi ćez celotno pot in ni ti preostalo drugega kot da tudi sam hodiš, češrav mogoče tega ne bi želel. Mogoče bi morali napisati tekaški bonton, v katerem bi bilo tudi zapisano, da se hodi samo po desni strani ali nekaj podobnega.

Na koncu je potrebno pohvaliti navijače. Res so bili izvirni, z raznimi bobni in zvonci.:) Najprej nas je na sredini vzpodbujal trener Tadej, ki se je pripeljal s kolesom in je bil res obliž na rane. In na koncu Nina, kolegica iz kluba, ki se je približno 500 m pred koncem drla: Dajmo Stane, dajmo Živa... Ja, res ti da krila.:)